Delim to tukaj, če komu pomaga. Navdihnil me je ta prispevek:

Po mojem mnenju bodo največji zmagovalci rafinerije. Razlike v cenah/širjenje marž in pridobivanje elementarnega žvepla kot stranskega proizvoda. Morda je vredno pogledati VLO, MPC, DK, CLMT, ...

Nezaščiteni proizvajalci nafte in plina (majhne kapitalske družbe) ali večji proizvajalci z velikimi, polnimi skladiščnimi terminali. Menim, da je to zelo optimistično za XLE in nekatere majhne kapitalske družbe proizvajalce nafte in plina v ZDA/Kanadi ter velike družbe v Južni Ameriki.

Ladjarji (tankerji in plovila za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina) bodo veliki zmagovalci, podjetja, kot so FRO, DHT, ASC, TRMD, GLNG, ECO, ... že kažejo eksplozivno rast dnevnih prevoznih tarif in ton-milj.

Proizvajalci gnojil – ti bodo uspešni, vendar niso brez tveganja omejitev cen in hitro naraščajočih stroškov surovin, kot so plin, žveplova kislina itd. Očitno MOS, NTR, LXU, IPI, ...

Vsako podjetje, ki ima strateške zaloge končnih proizvodov, kot je uran (rumena torta, U.UN, ...). Preprosto zato, ker bo rudarjenje katerega koli kovine postalo zelo drago, ne le zaradi nafte in plina, ampak predvsem zaradi pomanjkanja žveplove kisline, ki je potrebna v vsakem rudarskem procesu. Ta podjetja bodo lahko prodajala po veliko višjih cenah. Ničelno operativno tveganje, ničelna inflacija stroškov. Imajo uran; cena se dvigne in njihova čista vrednost sredstev se dvigne.

Podobno bi lahko rekli za katero koli trgovsko hišo in skladišče blaga, kot sta na primer ADM ali BG za jedilna olja. Trgovci in proizvajalci palmovega olja v Singapurju/Indoneziji, kot sta Wilmar & Golden-agri. Ti bodo imeli fizični proizvod in moč določanja cen.

Tudi termični premog bo zmagovalec zaradi prehoda in nadomestitve, saj države ne morejo priti do nafte in plina zaradi visokih cen in težavne logistike.

Po mojem mnenju bo petrokemijska industrija lahko uspešna ali neuspešna, odvisno od tega, kaj dejansko proizvajajo in kje pridobivajo surovine (kot so NGL), ker se bodo cene mnogih njihovih osnovnih surovin, kot je elementarni žveplo, močno zvišale, zato bodo morali predelani proizvod prodajati po višji ceni v verigi, kar bi bilo mogoče v primerih, kot so proizvodnja gnojil ali farmacevtskih izdelkov, kjer je povpraševanje neelastično. Kemični proizvodi za industrije, ki so manj pomembne in bodo zaradi visokih cen, slabe kupne moči, težje logistike itd. utrpele upad povpraševanja, kot je avtomobilska industrija, pa bodo trpeli. Takrat se postavi vprašanje, kako analizirati vsako kemično podjetje posebej, kje so njihovi trgi in iz česa so sestavljeni.

Cevovodi (AMLP)/železnica bodo posredno imeli koristi od večjih količin, vendar bodo verjetno zavarovani/regulirani ceni, zato bodo imeli manj možnosti za rast, razen če imajo tudi skladišča (kot na primer EPD).

Kmetijski proizvajalci (govedo) imajo koristi od nestabilnosti in arbitraže, vendar se soočajo z inflacijo stroškov gnojil/energije in tveganjem izvoznega prepovedi/nadzora cen, zato imajo manj možnosti za rast.

Storitve naftne in plinske industrije (OIH itd.) so vzvod za povečanje naložb v raziskovanje in proizvodnjo. Vendar bodo hude težave v dobavni verigi (kot so kisline za stimulacijo vrtin, deli opreme itd.) omejile njihove marže.

Očitno bodo imele koristi tudi obrambne družbe, vendar so večinoma že precej drage.

Glede na geografsko lego:

ZDA in Kanada sta jasni zmagovalki, skupaj z Južno Ameriko, zlasti Brazilijo, Argentino, Kolumbijo itd.

Rusija in Kazahstan sta jasni zmagovalki, vendar težko dostopni.

Avstralija bo imela koristi od izvoza plina in premoga, hkrati pa bo precej samozadostna na področju hrane. Njen problem sta surova nafta in gnojila.

Edina država v Evropi, ki ni v težavah in ima možnost, da iz tega izkoristi, je Norveška (z nafto, ladijskim prometom in več kot 50-odstotno samozadostnostjo s hrano). Vredno je pogledati nekatere družbe, kot so Yara, BW energy/lpg itd. Edina druga možnost so morda nekatere družbe za nafto in plin v Združenem kraljestvu.

Afrika je tako ali tako težko dostopna in bi lahko zašla v kaos, razen nekaj posebnih držav proizvajalk nafte, ki bi lahko imele koristi, vendar le, če bi ohranile cene hrane na nizki ravni, kar je težko, ker so večinoma velike uvoznice hrane.

Azija je v večini primerov v težavah, kar zadeva nafto in plin, razen morda Vietnam, Malezija in Indonezija. Čeprav Japonska in Kitajska nista neumni, saj imata jedrske in premogovne rezerve.

Sledi v nadaljevanju tudi pregled Srednje Amerike.

TOČKOVANJE:

• Nizki Davki - vse razen Mehike 🇲🇽

• Največja Varnost - Cayman 🇰🇾, Panama 🇵🇦, deloma Costa Rica 🇨🇷

• Najboljše Zdravstvo - Cayman 🇰🇾, Panama 🇵🇦, Costa Rica 🇨🇷, Mehika 🇲🇽

• Življenje/Lifestyle - Mehika 🇲🇽, Panama 🇵🇦

• Nizki Stroški - Nicaragua 🇳🇮, deloma Panama 🇵🇦

• Samooskrbnost Države in mirno v WWIII - Mehika 🇲🇽, deloma Costa Rica 🇨🇷

• Najmanjši Interni Konflikti - El Salvador 🇸🇻

• Angleščina - Cayman 🇰🇾, Panama 🇵🇦, Costa Rica 🇨🇷, Mehika 🇲🇽

• Turizem - Vse 🇲🇽 🇳🇮 🇸🇻 🇵🇦 🇰🇾 🇨🇷

• Delniški trgi - Mehika 🇲🇽

• Podcenjene Nepremičnine - Mehika 🇲🇽, Nicaragua 🇳🇮, deloma Panama 🇵🇦 & CR 🇨🇷

• Lahka Integracija za Evropejce - Cayman 🇰🇾

• Začasno Prebivališče plan B - Mehika 🇲🇽, Panama 🇵🇦, Costa Rica 🇨🇷

• Drugi Potni List - Mehika 🇲🇽

• Blag Covid Odziv - Mehika 🇲🇽, Costa Rica 🇨🇷, El Salvador 🇸🇻, Nicaragua 🇳🇮

• Dober Banking - Cayman 🇰🇾, Panama 🇵🇦, Mehika 🇲🇽

Za vsako od zgoraj omenjenih držav smo naredili mini report, ki ga lahko najdeš v arhivu ali na linkih spodaj. To je preverjen intel in ne AI slop.

Mehika report prihaja v kratkem.

Do naslednjič,

Vaši borci iz ozadja

Ko pride do investiranja je splošno pravilo “ne polagaj vseh jajc v en koš”. Jasno je, da je pametno biti diverzificiran preko več sektorjev, območij in sredstev.

Kaj pa v realnem življenju?

To pravilo vržemo skozi okno...

Večino življenja preživimo v isti državi, kjer smo bili rojeni. Hodimo v šolo in v službo v tej državi. Prav tako imam penzijo, bančne račune, kredite in zavarovalne premije vezane na to državo. Večino premoženja (nepremičnine, žlahtne kovine, obveznice/delnice, itd.) imamo v tej isti državi. Prav tako podjetje s katerim služimo denar in poslujemo v valuti od te države. Naše rezidenstvo, potni list, konec koncev tudi druge stvari, kot na primer server za hrambo podatkov in spletne strani imamo v prav tej državi. Diverzifikacije ni in nikomur se ne zdi nič čudno biti 100% vezan na eno vlado, eno območje.

Državnem aparatu seveda ni v interesu, da bi se ljudje diverzificirali, saj lahko tako pobere več davkov, ima delovno silo in potencialno tudi potrebno publiko za poslati v vojno. Več kot imaš vezi z določeno državo, večjo moč/kontrolo ima le ta lahko na tvoje življenje. S tem ni načeloma nič narobe, če ti je res všeč nenapisana družbena pogodba (social contract), ki velja v tej državi/skupnosti, ki jo potrjuješ s svojo kontinuirano zavezo brez diverzifikacije.

Da se razumemo, jasno je, da boste imeli kulturno vez s svojo državo, ampak ali to pomeni, da morate imeti tudi vse ostalo?

V kolikor se državni aparat odloči povišati davke, podaljšati delovno dobo, uvesti 15-minutna mesta, prepovedati šolanje na domu, kontrolirati investicijske tokove, povečati regulacijo in nadzor, uvesti rezerviste in brezpogojno vabiti ljudi s katerimi nimaš nič skupnega, itd. si brez diverzifikacije primoran vse to sprejeti, če vsaj tretjina sopodpisnoikov te nevidezne družbene pogodbe to tolerira (za referenco, tretina bo vedno podpirala državni aparat - glej Venezuelo(link) - iz prve roke, 30% folka ljubi Madura).

Poleg tega je znano, da se svet giba v gospodarskih, socialnih, političnih in drugih ciklih, kot opisano v Makro Pogled 2028(link). Zakaj se ne bi vsaj delno obvaroval socialnih trenj, ekonomskih bolečin ali političnih opresij, če se lahko?

Smisel Teorije petih zastav (five flag theory) je, da dobiš kontrolo vsaj delno nazaj v svoje roke. To ne pomeni, da moraš karkoli v trenutnem življenskem slogu spremeniti. Pomeni le, da imaš vsaj to možnost, če se pojavi potreba po spremembi.

Originalno idejo o Teoriji treh zastav je v šesdesetih letih razvil Harry D. Shultz, kasneje jo je dodelal v osemdestih W.G. Hill na pet zastav. Kasneje se je ideja razcvetela in vsak si jo lahko dinamično po svoje prilagodi. Spodaj predstavim naše mišljenje in predloge...

ŠTIRI ZASTAVE

• ZASTAVA SVOBODE

• ZASTAVA ZAŠČITE / VARNI PRISTAN

• DAVČNI ŠČIT

• IGRIŠČE

ZASTAVA SVOBODE

Lahko imaš vse bitcoine tega sveta, ampak v primeru zapiranja mej zaradi Covida ali vojne, si obtičal na mestu, kot vsi ostali. Rešitev je bil le drugi potni list oziroma drugo legalno prebivališče. Ob izbruhu vojne npr. sta pomembna le “cash in pasož”.

Če imate slovneski potni list ste trenutno na dobrem, vseeno pa ti v primeru vojne, pandemije ali uvedbe davka na državljanstvo to nič ne pomaga. Tudi Rusi in Ukrajinci si par let nazaj verjetno niso mislili, da bodo krvavo potrebovali dodatni potni list.

Pred kratkim sem bil v Zurichu na srečanju z incognito skupino multimiljonarjev. Vsi imajo 2-5 potnih listov. Zakaj?

S tem pridobiš svobodo gibanja tudi v težkih časih, kot smo videli npr. Ukrajincem v tujini ne želijo podaljšati potnega lista, če se ne vpišejo v register rezervistov doma. Med pandemijo so bile za določen čas uradne službe, ki so urejale podaljšanja potnih listov in urejanje vize začasno prekinjena, tudi če bi lahko odšel iz države. Če pogledaš malo bolj nazaj v preteklost, si zamisli kako slab je bil nemški potni list na neki točki, ali ruski. Poleg tega obstaja tudi mnogo drugih situacij, kjer ti sekundarni potni list pride prav...

V primeru odvzema/preklica potnega lista zaradi političnih “zločinov” (primer Brazilija, Kanada, Avstralija) ali nerazrešenih davčnih problematik, kjer nisi kriv. Podobno v primeru resnih tožb, če si na managerski poziciji v tuji državi in ti vzamejo primarni potni list. V primeru uvedbe globalnega davka vezanega na državljanjstvo, kot ga ima ZDA.

Tudi v investicijskih primerih lahko igra “Zahodni” potni list v škodo. Npr. investiranje v nepremičnine v Aziji, investiranje v non-ESG, zaobitev kontrol kapitala (EU direktive), odpiranje tujih bančnih računov, poslovanje v drugih državah in obisk sankcioniranih držav (ki jih je vse več na listi), itd. Podobno velja za določene poklice (npr. novinarje) in podjetnike s ključnimi dobavitelji na Kitajskem, v Rusiji, itd.

Za Izraelce je normalno, da imajo dva potna lista, saj drugače ne morejo poslovati v Muslimanskih državah, enako za Kitajce po nekje, in praktično celotno Afriko. Ta realnost se bo verjetno vse bolj približala tudi nam (Rusija, Kitajska, ...). Prav tako vse ostalo (kontrole kapitala v EUR, IBKR račun restrikcije na ESG, itd.).

Svet se deli na več polov in prehod med njimi bo vse težji. Mogoče se vam ne zdi verjetno v naslenjih petih letih, ampak pred vami je verjetno še vsaj 15-50 let aktivnega življenja. Res stavite, da v tako dolgem obdobju na trenutni trajektoriji ne bo volatilnosti? (vojna, pandemija, hiperinflacija, poltična ali finančna opresija, itd...)

V zvezi z zgornjim ima drugi potni list tudi generacijsko vrednost, ki se prenese na otroke/vnuke. Ne veš kakšen bo svet čez 50 let, mogoče Slovenije ne bo več…

Za v razmislek primer babice, ki se je rodila v Avstro-Ogrski, odraščala v Jugoslaviji, živela v Sloveniji in umrla v EU. Veliko se zgodi v 90. letih.

Obstaja pet načinov pridobitve drugega potnega lista:

1. Po krvi

Mnoge države nudijo potni list vsem, ki so imeli tudi do tri generacije nazaj prednike iz te države. Tak primer je recimo Italija. V kolikor imate prednike iz tam, morate le zbrati določeno papirologijo (rojstne liste, itd.) ter iti skozi proces. Traja, ampak nimaš nič za izgubiti. Italjanski potni list je sicer podoben slovenskem, ampak boljše kot nič. Mnogi v Sloveniji bi verjetno podobno lahko naredili za balkanske države (Srbija, Bosna, itd.), mogoče Nemčijo in podobno.

2. Naturalizacija

Če živiš in delaš v določeni državi po nekaj letih dobiš potni list. Mnoge države zahtevajo za to +10 let (kot Slovenija), vendar nekatere pa samo 3-4 leta (npr. Argentina). Kanada in Brazilija okoli 4-5 let in Irska, Portugalska, Nemčija ter Švedska okoli 6-7 let, kot primer. Izpiti iz znanja jezika niso tako zahtevni, kot se zdi (portugalščina/svedščina), sploh pa angleško Slovenci že obvladamo.

Če si nezadovoljen s trenutno službeno situacijo v Sloveniji in razmišljaš o tujini, zakaj ne bi odšel za 7 let na Irsko po praktično najboljši potni list na svetu, ki je še močnejši od slovenskega? Je res vse kar poznamo samo Nemčija in Avstrija? Kaj pa Kanada za 4-5 let? (sprejemajo z odptimi rokami) Ali za par let v Beograd, če si željan bolj tradicionalne non-lgbt kulture (težje izvedljivo sicer in dražje, ampak se da pridobiti državljanstvo). Želiš latino kulturo, več sonca in nekaj totalno novega? Sedem let portugalskega dela ali 5 let v Braziliji (npr. delo za multinacionalko v SP ali remote). V Sloveniji ni povprečna plača tako visoka, da bi imelo smisel ostati doma, če si tega zares ne želiš. Še vedno pa lahko po nekaj letih z novimi izkušnjami in novim potnim listom prideš nazaj domov. Pet let v celotni karieri ni nič. Penzionisti pa lahko podobno naredijo npr. v Grčiji. Za mlade so Irska, Kanada, Portugalska, (mogoče Argentina & Brazilija, če delaš remote), itd. potencialno top opcije.

3. Plačilo

Mnoge države po svetu nudijo potni list v zameno za denarni vložek.

Najboljši in najbolj popularen program, ki ga zadnja leta koristijo vsi, ki so pametni, se bom kar tako izrazil, je Turčija.

Do pred kratkim si v zameno za nakup nepremičnine v Turčiji v vrednosti 250.000 USD dobil potni list (če jo držiš tri leta). To so uvedli, ker jim je primanjkovalo dolarjev in evrov, ko je lira izgubljala vrednost.

Tujci so pokupili ogromno nepremičnin po Istanbulu in Izmirju, ki so bile dejansko podcenjene. S tem so dobili dobro nepremičnino in dober potni list. Zaradi navala so pred kratkim ta znesek zvišali na 400.000 USD. Oba zneska sta sprejemljiva tudi za slovenske podjetnike v svojih petdesetih recimo, ki so celo življenje delali in imajo pol mio vredno hišo v okolici LJ in pol mio hišo/stanovanje na HR ter dovoljšnje prihranke v drugih investicijah (delnice, obveznice, lastno podjetje, ...).

Znanec je ravnokar zapravil 750k za brezvezno vilo v hrvaški Istri, ki ima 2-3% neto donos na oddajanje, je slabo likvidna ob prodaji in malo upsajda na ceni. Za skoraj pol ceneje bi dobil super stanovanje v Izmirju, kamor lahko gre prav tako na počitnice ali ga oddaja za večji donos kot na HR in geopolitično neodvisen potni list, ki mu dejansko komplementira slovenski portfelj držav v katere ima dostop brez vize (Vzhod). Turčija tudi nima ESG omejitev (za investiranje, omejevanje električne energije, itd.). To je no-brainer.

Drugi trenutno najbolj popularen program pa je Karibsko otočje, kjer v zameno za cca 130.000 usd donacijo dobiš potni list, ki je praktično na ravni EU (Tier A), ker je le to Britanska kolonija in imaš posledično viza-free dostop v EU. To je večinska dejavnost/prihodek tega otočja, poleg turizma in ribištva. Naredijo background check, da nisi kriminalec, plačaš in oddaš papirje, počakaš pol leta in to je to. Program je bil tako popularen, da so v 2024 zvišali cene na 230.000 usd. Seveda se lahko priskrbi za celo družino. **EU je potihoma začela diskriminirat te programe v 2025, kar je velik minus.

Na 130.000 usd ceni ostaja Vanuatu otočje v Aziji, ki pa nima viza-free vstopa v EU in je manj vredno/popularno - lahko pa plačaš v bitcoinu in še vedno imaš dostop do 97 držav viza-free in 0% davka, če si davčni rezident tam. No-brainer za bitcoin miljonarje. **Po novem obstaja tudi par afriških programov za cca $100.000, ki pa so primerni le bolj za ljudi s specifičnimi potrebami.

El Salvador program sicer ni vreden, razen če si crypto multi-miljonar, vseeno pa ga omenim, več tukaj.

Tudi Črna Gora je imela do 2022 program, kjer si dobil državljanstvo v zameno za 350.00 eur investicijo v njihove smučarske resorte na severu države, ki so jih želeli razviti. Program so ukinili na pritiske EU, ker se je prijavljalo veliko Rusov, Kitajcov in Arabcov, ki so s tem dobili dostop viza-free do EU. Enako je bilo z Bulgarijo in Makedonijo pred leti.

Leta 1993 si lahko kupil za 25.000 usd potni list Peruja, ki je bil dokaj slab, ampak leta 2015 je Peru dobil viza-free dostop v EU in veliko večjo moč. Enako z Belize za 40.000 usd v letu 2000. Podobno bi se mogoče lahko čez mnogo let zgodilo s kakšnjim Afriškim programom in Egiptom. Prilike se pojavijo in grejo, zgodovinsko gledano se večina programov splača, saj se slej kot prej ukinejo pod pritiski mednarodnih organizacij ali EU/ZDA.

Trenutni dokaj dostopen primer je Armenija, ki stane skupno cca 10.000 usd. Traja par let, da ga dobiš in potni list je Tier C, torej ni močan, vendar ti da viza-free dostop do Rusije, Kitajske in celotnega Vzhodnega bloka, kjer slovenski potni list nima takšne moči. Poleg tega tudi ni izključeno, da čez X let Armenija dobi viza-free dostop v EU (pomisli Peru in Belize v preteklosti). V kolikor si veliko v tistih azijskih koncih ali imaš dobavitelje za svoje podjetje iz Rusije/CIS/Kitajske je to no-brainer. *Moraš pa biti nad 27 let, drugače imaš vojaški rok*

Podobno kot Turčija trenutno nudi Egipt državljanstvo v zameno za nakup nepremičnine v vrednosti 300.000 usd. Nepremičnine v Egiptu so malo podcenjene, zato tudi ta program ni slab, vendar je potni list dosti šibkejši od turškega, čeprav je Egipt s svojo ogromno populacijo in geopolitično pomembno lokacijo vzhajajoča sila. Ta program ima več smisla za ljudi izven EU (afrika, bližnji vzhod, itd.), razen, če počitnikujete v Egiptu, iščete diverzifikacijo nepremičnin/kapitala blizu EU, poslujete z BRICs, itd. Več od Egipta si lahko preberete tukaj(link).

Edino državljanstvo, ki ga lahko trenutno kupiš v Aziji je Kambodža in sicer z 300.000 usd donacijo, kar ni vredno. To izkoriščajo le HNWI, ki potrebujejo njihovo državljanstvo za velike nakupe podcenjenih nepremičnin v Kambodži, do katerih tujci (še) nimajo dostopa. Več o Kambodži tukaj.

Američani na veliko kupujejo potne liste na Malti, ki stanejo 1mio in zahtevajo več fizične prisotnosti, vednar dobijo drugi Tier A dokument. Podobne in pol cenejše programe imajo tudi Portugalska, Španija in Grčija (namreč potrebujejo denar). - vsi ti programi se trenutno zategujejo in postajajo dražji. **Malta je bila skenslana, Portugalska in Španija zategnili pas.

Večina EU držav dovoli dvojno državljanstvo in tudi tiste, ki ne, imajo po navadi izjeme. Npr. Nizozemska ne dovoli, pa ima njihov trenutni premier Nizozemskega in Izraelskega. Če veliko prispevaš državi, če imaš sorodnike iz drugih držav, itd. - vedno so izjeme v zakonih. Slovenija dovoljuje več državljanstev.

3. Poroka/rojstvo

Normalno, če se poročiš z osebo iz druge države ali imaš tam rojstvo otroka po navadi relativno hitro dobiš tudi državljanstvo.

4. Izjeme

Profesionalni športniki, gostujoči akademiki, glasbeni izvajalci (in drugi umetniki) ter vplivni podjetniki lahko pridobijo državljanstvo v zameno za doprinos/promocijo države. Slovenija letno podeli 5-10 takšnih državljanstev. Tina Turner se je na primer odpovedala ameriškem državljanstvu za švicarskega. V tretjih državah se podeljuje več tega, npr. za podjetnike, ipd.

PREBIVALIŠČE

Sekondarno prebivališče služi podobnem namenu kot drugi potni list, le da je slednje lažje pridobiti. Davki, diverzifikacija (kapital, vojne, pandemije, itd.). Mnogokrat dovolj let prebivališča vodi tudi v državljanstvo in potni list.

Države imajo različne kriterije za pridobitev prebivališča, najbolj poznani so delo, študij, prebivanje, družinska razmerja, ipd.

Obstaja pa kar nekaj držav, ki ti nudijo prebivališče v kolikor tam kupiš nepremičnino, odpreš podjetje, narediš depozit ali občasno celo brez denarnega vložka (če pokažeš željo in ekonomsko neodvisnost). Tukaj govorimo o prebivališču kot dovolilo, da v državi bivaš dolgoročno in ne o davčnem rezidenstvu! (več o tem spodaj). Prebivališče tudi ne pomeni, da moraš tam živet 365 dni v letu. Včasih le en dan letno, kar ti daje tisto “plan B” opcijo.

Par primerov, opisanih TUKAJ:

• Ekvador

• Egipt

• Albanija

• Črna Gora

• Turčija

• Grčija

• Armenija

Dodatno:

• -Panama, opisano TUKAJ

• -Paraguay opisano TUKAJ

• -Gruzija opisano TUKAJ

• -Dubai opisano TUKAJ

• -Costa Rica opisano TUKAJ

Pomembna sta tudi Mexico in Uruguay, o čimer napišemo več v bližnji prihodnosti.

ZASTAVA ZAŠČITE / VARNI PRISTAN

Zaščita in diverzifikacija sredstev ni tako zakomplicirana, kot se sliši. Je pa nujna!

O diverzifikaciji sredstev podrobno si preberite v 200k model portfolio(link). Prva točka je torej diverzifikacija valut, investicij, nepremičnin, bančnih računov, ipd. Nanaša pa se lahko tudi na digitalno zaščito sredstev, kot npr. informacije (zasebnost).

Pod to točko spada tudi primerna poslovna struktura. Npr. US LLC, Panama foundation, Nevis trust, itd. Večina podjetnikov je totalno odprih za tožbe (poslovne ali osebne), za krajo podatkov in firbčne sosede (GDPR bullshit), ipd. V kolikor vas zanima več na to temo sporočite spodaj, ni tako “James Bond” kot se sliši.

Kot zadnje, na neki točki se splača tudi razmislit koliko davkov je posameznik pripravljen plačat za življenje v Sloveniji. Za mnoge z družinami izhod mogoče ni opcija, vedar za mlade samske potencialno “no-brainer”. Več o tem sem zapisal tukaj:

IGRIŠČE

Glede na zgodnje mi boste mnogi očitali, da nisem patriot. Je izdaja domovine, če odideš na morje na Hrvaško? Verjetno ne, zakaj bi potem drugo prebivališče ali bančni račun v drugi državi bil problem? Če se ti zdi drugi potni list ne-patritosko, ne vem zakaj investiraš v katerekoli delnice izven Slovenije, ker s tem podpiraš tuja gospodarstva, kar tudi ni patriotsko…

Tudi ptiči grejo na toplo, ko rata mrzlo, migracija je normalna že od nekdaj.

Svet je strašen, če gledaš 24 ur in hollywood filme. Realnost pa je, da drugje po svetu lahko dobiš hitrejšo rast in poslovne priložnosti, več sonca, manj regulative, manjše davke, manj restrikcij, tudi boljše zdravstvo, itd. Vsaka država ima svoje pluse in minuse - zakaj ne bi izkoristil pluse drugih držav? (kot to počnejo migranti v EU). V mnogih primerih se ni treba niti preseliti iz Slovenije.

Ni ti treba biti kot mali slon, ki je privezan na palico od otroštva in potem ko odraste ne zbeži, kljub temu da palice ni več. Z diverzifikacijo lahko potencialno dosežeš več zdravja, sreče, premoženja in svobode.

Ni ene države, ki bi bila najboljša ali najbolj primerna. Vsak posameznik ima svojo situacijo in svoj karakter. Tudi geopolitično ni več nevtralnih držav (tudi Švica sankcionira Ruse npr.). Ampak svet imaš na pladnju…

Za vreme in kulturo greš v Španijo. Za banke greš v Singapur. Za dobro službo greš v ZDA. Po dober trezor greš v Švico. Za IT zasebnost greš na Islandijo. Za pobeg vojni in dober dating greš v Latinsko Ameriko. Za poceni lajf greš v Azijo. Za luxury in nižje davke greš v UAE, …

Za zaključek si poglejmo dva realna primera zgornjega za ponazoritev:

Znanec ima fizično proizvodnjo v Sloveniji, vendar se je odločil preživeti >6 mesecev na leto v Švici. Že starejše otroke je prestavil tja v šolo, v proizvodnji postavil direktorja in prodal hišo. Živi boljše.

Znanec, prav tako podjetnik, se je z družino preselil na Hrvaško, ob meji s Slovenijo. Plača manj davka, dobi več sonca, življenje se skoraj ni spremenilo. Cestnih zamaškov iz druge (primorske) strani je celo manj, ima dostop do dveh zdravstvenih sistemov, otroci še vedno videvajo prijatelje ob vikendih in tekoče govorijo tudi hrvaško, kar počasi izumira med mladimi (genZ). Živijo bolje.

Kot pa sem omenil, večina lahko izkoristi zgornje principe brez večjih sprememb v življenu. Postavitev močne pravne strukture, diverzifikacija bank, drugo backup prebivališče, itd. Z le malo dela in organizacije.

Začnetni korak je mogoče lista, kjer plotiraš vse vezi in misli z določenimi državami.

Razmisli o koncentraciji, plusih/minusih in česa si želiš več/manj v življenju.

Stavit vso svojo prihodnost na eno državo je malo noro. Zamisli si en ETF v portfelju.

PET ZASTAV ZA SLOVENCE

Okej, živiš v Sloveniji, všeč ti je, nimaš namena ali želje po večjih spremembah. Vseeno pa čutiš, da nekaj ni v redu in te skrbi za prihodnost. Kako se lahko pripraviš?

Rešitve v smislu 5. zastav…

FINANČNO

1. Prestavi zlato offshore (npr. v Singapur)

2. Delnice (prestavi se na doberga brokerja)

3. Banking (diverzificiraj delno izven EU bank)

4. (opcijsko) Strukturiraj bolj zaščitene pravne strukture (npr. liechtenstein foundation)

5. Mogoče razmisli o nakupu nepremičnine v tujini

6. Zgornje velja tudi za biznis. Kje ima tvoje podjetje bančne račune, koliko jih ima, v kateri valuti držiš zakladnico, ima mogoče smisel prestaviti v zlato ali hedgati valute, spremeniti kakšno pravno strukturo, itd.

PLAN B

Uredi si prebivališče kjer imaš imaš nepremičnine. Npr. v času covida ljudje niso mogli dostopat svojih hrvaških vikendov, plačevat položnic, itd.

Mogoče si uredi še kakšno drugo plan B prebivališče (npr. Mexico, Paraguay) in poglej, če ti je preko prednikov dostopen kak dodatni potni list.

LOKALNA SKUPNOST

Poveži se z istomislečimi okoli sebe, vloži trud v nova poznansva, razmisli kaj podpiraš s svojo denarnico, pripravi se tud na naravne pretrese (npr. poplave), itd.

Mogoče se zdi vse malo noro, ampak če želiš živeti boljše od povprečnega človeka moraš sprejeti tudi kakšno drugačno odločitev. Teorija zastav je ključna za zaščito vas, vaše družine in vašega premoženja pred negativnimi učinki nestabilnosti. V kakšnji meri in na kakšen način pa je odvisno od vsazga posameznika.

Pri Borcih kar nekaj časa letno preživimo v Argentini, predvsem zaradi dela.

TURIZEM

Če prideš v Argentino prvič in le za turizem, se boš zaljubil.

Dinamični Buenos Aires z zanimivimi bari, top restavracijami, tango showi, odprtimi ljudmi, super parki, itd. te bo prevzel. Hiking v Patagoniji, ogled Antarktike, Malbec… Kaj ni za ljubiti?

S turističnega vidika je Argentina bomba, sploh za Američane. Mini Evropa z Latinskim vajbom.

ŽIVLJENJE

Življenje in delo tam pa je druga zgodba…

Argentina je bila pred mnogimi leti velesila:

Bili so rival Ameriki. Večji BDP od Francije, Nemčije, Italije, Japonske, itd.

Z začetkom Peronizma/Kirchnerisma v 1950ih in še posebaj kasneje v 1970ih pa se je začelo veliko nazadovanje in stagnacija, ki je trajala vse do danes. V razloge za le to se ne bomo spuščali, saj je vredno doktorata. Omenil bi le, da opaziš kako dolgo lahko traja stagnacija določene države (+50 let). Podobno je bilo z Japonsko zadnjih +30 let. Po našem je na podobni trajektoriji tudi EU. Več si lahko preberete tukaj:

V Argentini se je stagnacija končala v 2023 z izvolitvijo desno usmerjenega zlogalsnega Mileja, ki ga podpirata predvsem ZDA in Izrael.

V politične vode na tem delu ne bi zašli, rečemo pa lahko le, da se dogajajo velike spremembe. Če so dobre ali slabe pa prepustimo drugim v odločanje in predvsem času. Dejstvo pa je, da je Argentina v 2026 zelo drugačna od Argentine iz 2023.

Z ekonomskega vidika je bila Argentina pred 2024 otok zase, praktično v socializmu. Vsi so imeli enaka stanovanja, obleke, stvari. “Industria Argentina” je z zakonom onemogočila prihod tujih proizvodov ali znamk, kar se sicer sliši dobro, ampak imaš problem, če to velja tudi za telefone, medtem ko država ne proizvaja nobenih telefonov, kot primer.

Po zakonu so bili zato visoki vstopni davki na vse tuje izdelke. Problem je tudi, če Kitajska izdela brisačo za $2, medtem ko proizvodnja stane $20 v Argentini. Enako s hrano, “Industria Argentina” je imela monopol.

Posledica je bila enostavno zelo malo izbire in slaba kvaliteta. Vse je bilo poceni (z izjemo tujih proizvodov), ker je država vse subvencionirala, kar je ustvarilo velike deficite in dolgove na državnih bilancah, poledično tudi ogromno inflacijo.

Državna korupcija je bila tudi seveda ena najvišjih. Biti politik je bil najbolj donosen poklic. Veliko tega se je od 2023 spremenilo in se še spreminja. Proces je boleč.

Ta del je bilo potrebno omeniti za razumevanje kulture in ekonomije Argentine danes.

Milei je de-reguliral trg in s tem pridemo do prve točke “Življenja v Argentini”:

STROŠKI ŽIVLJENJA

V 2023 si lahko dobro živel za $1,200/mesec. Danes je ta znesek za enak lifestyle vsaj $4,500/mesec, brez heca. 300% povišanje cen v dveh letih in pol v dolarjih. Tudi povprečna plača se je zvišala iz $300 na $1,200 mesečno sicer.

To so cene za super lajf na super lokaciji (Palermo), kar po navadi iščejo tujci. Relativno novo stanovanje (ker večina jih je “shitty”), specialty coffee, avokado toast brunch, dober gym & steak, itd.

Izredno drago pa je že od nekdaj bela tehnika, elektronika, tekstil, ipd. Brisača, ki je v EU $10 je tam $40, iphone ali računalnik je dosti dražji kot v EU, podobno s hladilniki in raznimi posodami (npr. $250 proti enaki posodi v EU za $50).

Večina domačinov je obubožanih in živi izven dragih delov Buenos Airesa v slabih/starih stavbah, po možnosti s starši, uporablja bus ali podzemno, itd. Imaš tudi kar nekaj popustov, če plačuješ z gotovino ali imaš argentinski bančni račun. Generalno pa so navajeni živeti v slabših pogojih s slabimi stvarmi (npr. nimajo prav zelo novih oblek, kar sploh ne opazijo; mikrovalovke so stare po dvajset let in take). Se pa tudi po svoje znajdejo in grejo v shopping npr. čez mejo v Paragvaj, itd. (kot v Jugi)

Imaš pa tudi bogat in ultra bogat sloj, ki nista majhna. Naš odvetnik recimo za štiri-člansko družino porabi +$8,000/mesec (top stanovanje, šola, zdravstvo, restavracije, stranske dejavnosti, avto, …). Zdravstvo je podobno kot pri nas, sicer “zastonj”, vendar ti odtrgajo od plače in za karkoli resnega ali hitrega je vedno boljše privat.

Stroški življenja so definitivno postala velika negativa, ker so eni izmed najvišjih v LatAm (trenutno dražje od Urugvaja, Čila, itd.).

Na tem mestu omenim še njihove slabe vtičnice, ki so drugačne od celega sveta. Preprosta stvar, kot je vključiti polnilec za računalnik v elektriko, je v Argenitni dosežek.

BIROKRACIJA

Argentina je še bolj birokratična kot Slovenija.

Želiš v gym? Birokracija, Želiš na koncert? Birokracija, Želiš na maraton? Birokracija, Želiš najeti stanovanje? Birokracija, Zdravstvo? Birokracija. Glavobol.

Ne prestavljaš si tegob. Kaj šele, če govorimo o biznisu, pridobivanju rezidenstva, bančnega računa, itd.

Osnovne zgoraj omenjene stvari so v Argentini še posebno težke. Poleg naravne latinske kulture, kjer že vse v osnovi traja dlje. To pa ima tudi nekatere pozitive občasno, npr. če ne podaljšaš vozniške ali ne nardiš tehničnega pregleda za avto še kakšnjih par mesecev po roku ni noben problem, ker se seveda razume, da pač nisi imel časa:)

DAVKI

Osebni in korporativni davki v Argentini so izredno visoki, še višji kot v Sloveniji. Razlika je le ta, da tam obstaja paralelni črn trg, ki ga argentinska vlada spregleda, njihov “FURS” pa nima kapacitet ali realnih želja po nekih hudih spremembah. Zakaj?

Davki so tako visoki, da če ne spremeniš birokracije in davčne zakonodaje, temveč jo začneš uveljavljati do pike, gre 70% Argentine v stečaj takoj.

Postati davčni rezident v Argenitni ni zabavno. Lahko sicer plačaš nekaj malega davka in za ostalo ti ne bodo morili, vendar je birokratična nočna mora in tveganje.

PROMET

Promet sicer ni ubijalski, če računaš kako veliko je mesto, imajo namreč tudi 20 pasovnice. Vseeno pa vsak opravek traja. 30-60min si v avtu kot bi mignil, pa nisi daleč prišel. To naredi Buenos Aires tudi izredno glasno mesto, kar je velik minus. Če imaš stanovanje obrnjeno na glavno cesto te lahko boli glava, dobesedno. Je pa tudi zelo pohodno mesto, ravno in dobri pločniki. Sprehajati se po BsAs je pravi balzam za dušo (če odmisliš občasni pasji drek in klošarja, ki ščije ali brska po smeteh).

GMO

Veliko se uporablja pesticidov in zelo težko je priti do organskih izdelkov. Jajca proste reje komaj najdeš in stanejo $1/jajce. Kvalitetne mlečne izdelke prav tako in grški jogurt npr. stane $15, kar je v Sloveniji $5. Na nešpricano zelenjavo in sadje pozabi.

“Grass fed” meso dejansko se najde in ni drago, kar je pozitiva. Kruh in pekarski izdelki pa so 95% GMO, se moraš res potrudit, da najdeš non-GMO (sin tacc). To tudi izhaja iz dejstva, da so marže tako nizke (zaradi davkov, birokracije, itd.), da ni profitabilno proizvajati organsko, niti ni dovolj kupne moči lokalno ali zavedanja.

Poleg tega so bili desetletja odrezani od sveta, ne vedo kaj so novi prehrambeni hipi trendi. Šele sedaj od 2020 npr. se je odprlo ogromno specialty coffee shopov zadnja štiri leta. Navadna kava tam je namreč zelo slaba (pržgana).

DECENTRALIZACIJA / TRGOVINE

Koncepta shopping centra Argentina še prav zares ne pozna. Njihove trgovine s hrano so OGABNE. Posledično se vrneš nazaj v čas, kjer moraš po mlečne izdelke v eno trgovino, potem v mesnico, za tem v pekarno, nato k sadjarju, itd. če želiš dobre izdelke. Sliši se šarmantno in deloma je, vendar ne za udobno življenje. Enako je z elektroniko in belo tehniko, tekstilom. Le shopping center za obleke imaš skupen, kjer pa itak ni nič za kupit, ker je vse 3x dražje kot v EU.

Teh stvari kot dvo-tedenski turist zares ne opaziš.

KULTURA

Argentinci so zelo odpri in prijazni ljudje. Podobno kot v Jugi, imajo velik povdarek na skupnosti, ne individualizmu (kar se deloma spreminja, več spodaj). Ampak to ni vedno dobro…

• Argentinci živijo drugačen urnik: na delo pridejo ob 9ih in ena ura kavica, popoldne dolgo kosilo in še malo dela, za tem pozna siesta in nato od 10ih zvečer naprej galama. Otroci ne grejo spat do 1ih zjutraj. Večerja se začne ob 11ih zvečer. V bar se gre ob polnoči in naprej ob 2-3h zjutraj, domov se pride po 8 zjutraj. Poanta: v Argenitni ni šanse, da si ob 10ih v postelji, ker bo v bloku galama. Moraš se navadit na njihov nor urnik, kar je težje kot se sliši.

• Argentinci so zelo glasni. Dretje, smejanje, »glasni osebni odnosi«, … Skratka, lahko je problem, če imaš rad mir. In stene so po večini tanke.

• Z odprtostjo pride tudi pogosto velika firbčnost (kar ne prija introvertom). In pa nimajo občutka za osebni prostor, kot mnogi drugi Latinci. Če stojijo za tabo, ti praktično dihajo za ovratnik, v gymu vsak dela vse (ne moreš sam delati na napravi), ipd.

• Oblačijo se grozno, kar je posledica “socializma”. Ne moreš se dobro zrihtati, da ne bi izstopal na ulici, kar je lahko problem, predvsem za ženski spol.

• Prijaznost ima mero. Mnogi prikimavajo in obljubljajo, potem pa nič ne naredijo, ker jim je prijaznost bolj pomembna od praktičnosti ali resnice. To velja za majhne stvari, kot npr. “pridem čez 10 minut” in jih ni še dve uri ali pa “tole ti obljubim, da bom naredil” in ni nikoli narejeno. To je kar velik problem, ki me pripelje do naslednjega…

• Mnogi so zahrbtni in mnogi hitro obrnejo ploščo prijaznosti, ko nisi več turist ali nimaš podobnih pogledov kot oni. V mnogih Latinskih državah je relativno lahko razlikovati med dobrim in slabim človekom, medtem ko je to v Argentini najtežje. Vsi so zelo prijazni in ko z Argentinci posluješ, rabiš zelo dolgo preden ugotoviš ali je nekdo zares prijazen, ali ima druge namene oz. če bo v prihodnje obrnil ploščo. Poleg tega pa so precej pametni, navajeni delati z Izraelci & Rusi in socialno zverzirani, kar je res težka situacija za tujca, če tam posluje. Posledično tujih investicij praktično ni bilo veliko do 2023. Vzhajajoči trg je po navadi z razlogom vzhajajoči.

• EGO - Argentinci verjamejo, da so najboljši narod v Latinski Ameriki, brez heca. Njihovi zemljevidi v šoli učijo, da je Argentina večja kot dejansko je. Ker so potomci Špancev in Italjanov gledajo dol proti “indigenous” ljudstvom ala Paragvajci, Bolivijci, Perujci, Mehičani, itd. Poleg tega imajo kompleks sovraštva do sosedov Čilencev, Urugvajcev, itd. To naredi debato z njimi okoli teh stvari nemogočo. Če omeniš kakšno napačno stvar te dejansko zasovražijo. Čez Argentino ne smeš povedati čisto nič slabega. Ponos je sicer okej, vendar preziranje drugih narodnosti in tiščanje glave v pesek, da država nima nobenih napak, meni osebno ni najbolj naravno mišljenje. “Kako umre Argentinec? Spleza na svoj ego in skoči dol:)” → Ima pa to tudi pozitivo in sicer, da se ne sramujejo, da so belci in ne pluvajo sami po sebi, kot se to dogaja v EU. Mnogi Argentinci (in Paragvajci) bi bili v EU označeni za “ekstremneže”. Svoboda govora v Argentini še živi.

• Podobno je z nogometom - to je njihov Bog. Če ne spremljaš nogometa te izobčijo. Če ga gledaš, moraš previdno zbrat, da navijaš za ekipo, ki je popularna v tistem delu mesta. River:))

• Kot zadnje - raje filozofirajo, kot delajo. Tako je seveda povsod po svetu, vendar v Argentini še na potenco. Drugi Latinci ne filozofirajo toliko, samo pač ne delajo. Argentinec pa filozofira in verjame, da dela, to je razlika.

• V Argentini imajo tudi največ cuckov in psihjatrov na prebivalca. Sprehajalce psov je lepo videti, vendar kup pasjih iztrebkov na pločniku in večno lajanje po blokih je negativa.

KOVID / ZDRAVSTVO

Argentinci verjamejo v cepiva vseh vrst - kovid, bolezni, otroci. Če iščeš bolj “holistično” orientirano državo le to Argentina ni, vsaj ne v mestih. Zasledovati smernice WHO jim je pomembno in državni aparat to uveljavlja do velike mere.

VREME

V Argentini so sezone obrnjene. Najlepši del (poletje) je od Novembra do Marca. Posebaj November je najlepši mesec in takrat ni za biti nikjer drugje na svetu (že govorim kot Argentinec:)). Ampak za res, v Evropi/Ameriki se začne mraz in tema, Centralna amerika ima monsune, tam pa se začne toplo in pomlad, ženske majo mini krila, veter je topu... Buenos Aires💨💨 Buenas vibras 🇦🇷🇦🇷

Gledaš tango, ješ klobase in spremljaš konjske dirke...

Izven teh parih mesecev pa je lahko vreme dokaj muhasto. Amplitude so velike, kar je dobro za agrikulturo, vendar slabo za komfort, ker te v enem dnevu dvakrat prezebe in dvakrat zašvicaš. Ker je Buenos Aires na estuarju reke imaš tudi občasno veliko komarjev, veliko je vetra (včasih vroč, drugič mrzel), itd.

No, pa da ne govorim samo o negativah, si poglejmo še nekaj pozitivnih stvari:

TURIZEM

Kot že omenjeno zgoraj, država je ogromna. Veliko je za videti in lahko se izgubiš samo s popotovanjem po Argentini.

PARKI & ULICE

Buenos Aires ima ogromno prelepih in velikih parkov. Sprehod po njih je pravi balzam za dušo.

Prav tako imaš mnogo starih sosek, kot npr. Recoleta, Retiro, Palermo Chico, itd. kjer ti ne zmanjka starih stavb za občudovati in se vrneš v nek drug čas. Čas pred “veliko poplavo” današnjega sranja.

TOP LIFESTYLE

Bari, restavracije, sejmi, showi, koncerti, dogajanja. V Buenos Airesu ti ne bo dolgčas, garantirano. Lahko si tam mesece in bo vedno kaj novega, nikoli ne boš prišel do konca.

BA ima ogromno dobrih Michelin restavracij, ki so še poceni, kar je velik plus. Imajo tudi veliko zelo lepih koktejl barov in starih kavarn.

Kaj od hrane izstopa?

Stejki, empanade, choripan, Malbec, DDL, alfajor, avokado toast, medialune in sladoled (Rapanui, Cremalati).

Ogromno je raznih sejmov, športnih dogodkov, dogajanja na ulici, stavb za občudovanje, itd.

🔥🔥🔥

INTEGRACIJA

Argentinci so beli. Ne boš izstopal, dokler ne odpreš ust. To je mnogim pomembno, ker te ljudje mogoče bolj sprejemajo, si bolj varen in se počutiš bolj domačega.

LJUDJE

Ljudje so generalno odprti in prijazni, z veseljem pomagajo. Tudi dosti govorijo angleško. So bolj izobraženi kot po nekje drugje po LatAm v generalnem.

Imaš pa dva paralelna svetova. Eden je “woke”, drugi konzervativen. Lahko bi rekli, da se politično to kaže kot “Peronisti” proti “Mileju”. Skrajno levi in skrajno desni. Načeloma se držita vsak zase, sredine ravno ni trenutno, ker gre država čez spremembe, lahko pa vsak najde kar mu paše.

Kaj pa Argentinke?

Vprašanje, ki ga non-stop dobivam od gršega spola. Na kratko, nič posebnega. Podobne Špankam in Italjankam po izgledu, s slabšim stilom, in čudne na nek svoj način.

Argentinci?

Izven BA in večjih mest še hvala Bogu obstajajo kavbojci, zares…

Naj še omenim, da raznih Afriških ali Indijskih imigrantov ni. Je pa dosti Rusov in Ukrajincev, ki so prišli po boljši potni list in mirno življenje. In tudi Američanov, ki lahko delajo na daljavo in so v isti časovni coni, medtem ko uživajo evropsko-latinski vajb.

ZDRAVSTVO

Argentina ima v redu zdravstvo, v primerjavi z mnogimi drugimi Latino državami.

WWIII

V primeru tretje svetovne vojne je Argentina verjetno najboljša država za biti na svetu. Totalno samo-oskrbna na vseh področjih.

INVESTICIJE

Postaja top destinacija za investicije. Poleg Brazilije, Čila, ipd. bo imela Argentina v naslednjem desetletju verjetno zelo dobre donose. Več o investiranju v Argentini ter marko-ekonomski situaciji napišem v drugem delu. Osebno in poslovno smo pri borcih zelo investirani v Argentino od 2021. Tako v delniških javnih trgih (listed equities), kot tudi v zasebnem kapitalu (private equity).

POTNI LIST

Če preživiš cca štiri leta v Argentini lahko dobiš njihov potni list, ki je realno močan in dobra diverzifikacija. V Buenos Airesu je tudi slovenska ambasada in slovenska skupnost.

VARNOST

Proti drugim državam v LatAm je Argentina med varnejšimi. Ima pa Buenos Aires vseeno 15 miljonov ljudi in v takšnem mestu boš seveda našel tudi probleme.

NEPREMIČNINE

Nepremičnine v Buneos Airesu so poleti 2023 zadele dno.

To je bil res dober in easy nakup, kar je tudi nekaj soborcev iz ozadja izkoristilo. Easy zato, ker so cene bile zelo nizke, gledano globalno in popravljeno za inflacijo. Poleg tega pa je na sceno ravno prišel Milei in se je počasi obračalo na boljše.

Od takrat so cene poskočile za 30% v 2.5 letih. Še vedno so podcenjene, vendar z določenimi opazkami.

Nova/V gradnji stanovanja so poskočila prva in največ, saj je to najbolj popularna kategorija in mnogim ni le najlažje plačati na obroke, medtem ko se gradi, temveč se tudi najbolj splača zaradi devalvacije valute (ARG), ki je sicer trenutno (za enkrat) za nami.

V kolikor Argentina ponovno zaide v bilančne težave (da težje odplača kratkoročni dolg), bo argentinski peso spet trpel, kar bi bilo dobro za odplačevanje obrokov za stanovanja v gradnji.

V generalnem gradnja v Argentini ni prav dobra, niti slaba, nekje vmes. Stene so bolj tanke, vsa nova stanovanja in stavbe izgledajo približno enako, zelo se moraš potrudit, da dobiš dober razgled.

Po drugi strani pa je ponudba deloma okrnjena zaradi veliko parkov in zaščitenih površin ter počasnega izdajanja gradbenih dovoljenj. Medtem ko je povpraševanje visoko s strani domačinov, saj je to najlažji način varčevanja in obvarovanja pred šibko valuto (delniški trg je bil mrtev do 2023). Vse več pa je tudi povpraševanja s strani tujcev, kar se bo po našem nadaljevalo.

Velik razlog za dvig cen pa je tudi povišanje cen materiala in delovne sile:

Prav tako so lokalci po mnogih letih spet dobili hipoteke/kredite (desno), zato se je volumen dvignil (levo):

To se bo nadaljevalo in je “bullish”/optimistično.

Trenutno pa so najboljša prilika rabljena stanovanja, ki potrebujejo obnovo. Ne tista socialistična, vendar prelepe starinske stavbe, ki jih je v BA mnogo…

Če kupujete trenutno, je boljše s kešom in ne na obroke v gradnji, ker se lahko bolj cenkate, kar je v Argentini poseben obred.

V generalnem je garsonjer preveč, enosobnih je dovolj, primanjkuje pa dvosobnih+ stanovanj, kar je trenutno najboljše za investicijo. Ni pa za pričakovati pretiranih donosov na oddajanje za enkrat, mogoče 3-4% net net, kar je še vseeno boljše kot v Sloveniji ali na Hrvaškem. Poanta je v diverzifikaciji in ohranitvi kapitala.

Skratka, cene nepremičnin v BA ne bodo padle, ker so dejavniki ponudbe in povpraševanja v njihov prid. Poleg tega je BA svetovno mesto, kjer lahko še vedno dobiš top stanovanje za relativno poceni gledano globalno:

Zgoraj so povprečne cene prodanih stanovanj iz Novembra 2025 po najboljših soseskah. Puerto Madero je precenjen, vse ostalo je ok. Nova stanovanja stanejo cca $500-700/m2 več, kot je navedeno zgoraj. Colegiales s povprečno ceno $2,750/m2 oz. 2,350 EUR/m2 je npr. super soseska za relativno poceni v globalnem merilu podobnih mest. Vse več je tudi “up&coming” sosesk, ki niso napisene zgoraj, ki bodo imele z gentrifikacijo večjo rast in trenutno stanejo malo manj.

Za koga ima smisel kupiti nepremičnino v BA?

• Če želiš ohranit kapital in ga diverzificirati izven EU, finančnih inštrumentov in ostalih prenapihnjenih nepremičninskih trgov.

• Če želiš imeti bazo v LatAm, ki lahko služi kot odskočna deska za turizem v tem delu sveta ali backup stanovanje za WWIII. Mnogi se tudi pridejo sem upokojit.

Sporoči v komentar, če te zanima več na temo nepremičnin.

CORDOBA

Cordoba je drugo največje mesto, vendar dosti manjše od BA (cca 1.5mio prebivalcev). Občutek velikosti je sicer bolj kot Maribor.

V primerjavi z BA je dosti bolj mirno. Veliko prej si tudi izven mesta in v naravi, kar je nekaterim pomembno, v BA je to nemogoče.

Občasno se že izkusi naval digitalnih nomadov, ki jim je BA betonska džungla preveč in si želijo narave okoli mesta in spremembo. To zviša demand po airbnb, vendar so ogromna nihanja.

Je tudi najmlajše mesto tako rekoč. Ker je študentsko mesto ima mlado energijo in veliko povpraševanje po najemih.

In je ekonomski powerhouse, tam so npr. Volkswagen, Renault fabrike in tudi tovarne ameriške vojaške industrije, ipd. Ljudje delovni in bolj desno (Milei) usmerjeni, kot v BA. Naglas imajo grozen, težko razumljiv. In pa so še malo bolj zaostali v času izpred 30 let, kar je zanimivo videti.

Cene nepremičnin so 50% nižje kot v BA in podcenjene. Cca $1500-1900/m2 novo stanovanje na dobri lokaciji. Donos na oddajanje je višji (4-7% net) in večji potencial za hitrejšo rast cen eventuelno v prihodnosti (najemnin in stanovanj). Če Argentina obrne ploščo, bo Cordoba požela visok razvoj (poleg Vace Muerte in agrikulturnih regij). Trenutno imajo sicer kratkoročen problem, ker je proizvodnja v Argentini draga.

Se pa seveda dogaja dosti manj, kot v BA in imaš mnogo manj možnosti, kar se tiče restavracij/barov (hrana je dokaj shitty tam), dosti slabše letalske povezave, manj bolnic, manj trgovin, slabši networking, itd. Stroški življenja pa niso dosti manjši, mogoče kakšnjih 20%, razen če kupiš stanovanje.

Historične cene stanovanj v Cordobi (iz $1,100/m2 v 2023 na $1,500/m2 danes):

Najboljši soseski v centru so Nueva Cordoba in Guembe. Primer stanovanja, ki sem ga skoraj kupil v 2024:

47m2 je bilo 45,000 EUR takrat. Danes verjetno okoli 60,000 EUR. Še vedno poceni.

ZAKLJUČEK

Izredno sem hvaležen, da sem bil priča dogodkom v Argentini zadnjih nekaj let. Ob enem sem se vrnil nazaj v čas, v neko Jugo s futurističnim pridihom, in naprej v času, v prihodnost, ki čaka EU.

Na Jugo spominja, ker ljudje živijo v slabših razmerah, vendar so veseli in solidarni, istočasno pa ni prav veliko svobode v mišljenju izven normale (kar se sedaj spreminja). Ljudje po večini znajo popraviti stvari, se znajdejo z manj na vse možne načine, valuta zgublja vrednost, hodi se čez mejo po nakupih, ker doma stvari ni, kapital se skriva na čudnih koncih, politika je vredna veliko več od kapitalskih trgov, itd. Na vse to pa dodaj futuristično “woke” propagando in obnašanje ter tik-tok.

Na drugi stani pa gre v ekonomskem smislu EU v cikel iz katerega je Argentina ravno prišla. Veliko dolga, deficiti, vse več regulacije/birokracije, vse več različnih davkov, stagnacija, slaba kupna moč, zadušitev industrije, politični monopoli in “ena stranka”-EU direktiva, ter “solidarnost” za vsako ceno, slaba valuta, kontrole kapitala, itd.

Nisem še čisto odločen, če Argentino ljubim, ali sovražim. Ko sem tam več kot dva tedna že postanem živčen, medtem ko me ni, pa pogrešam “boludote” - pravi latino toksičen odnos.

Sodček olja merjen v srebru/zlatu bil na tem mestu nazadnje februarja 1980. Tudi cena nafte proti M2 money supply v podnu, kot v 1998, 2016 in 2020.

Vsi bearish in shortajo:

Zgodba gre takole: V 2026 se pričakuje veliko preveč nafte na trgu, ker vsi preveč drillajo (ZDA, Saudi, Rusija, sedaj še Venezuela, itd…) in na drugi strani ni dovolj povpraševanja (glede na Int. Energy Agency research). Kitajska sluggish, Indija se umirila, svet gre na zeleni prehod, podjetja proizvajajo manj, itd. Momentum traderji bearish. Firme hedgajo te cene, če bi šlo še niži, itd. Rezultat je 50-60$ oil in vsi prestrašeni.

Realnost:

Proizvodnja je res v pizdi – ker smo v krizi! Ta supply surplus trenutno bo največji izven recesije v 2026.

IEA konstantno bearish oil zaradi EV politiziranja. Vedno govorijo, da bo manjši demand in je na koncu večji od projekcij. Deman je podcenjen.

Kitajska se že prebuja nazaj. Indija se bo tudi čez čas. Afrika bo imela boom.

Nobene premije ni vračunane v primeru problemov na Suezu, Malaki, Hormuzu. Nobene premije ni vračunane za AI (vsi samo o solarnih panelih in bakru govorujo, potencialno o plinu in uranu), ampak za vse to dobit rabiš nafto primarno.

Kar se tiče pa ponudbe je vse pretirano in se bo spremenilo v 2026. US permian basin izčrpal top tier assete, Saudi/OPEC nima tolk rezerve kot se verjame, Rusija tudi na škrge diha s temi nizkimi cenami in zapira nedonosne vrtine. Venezuela bo potrebovala vsaj 5 let za resen zagon. Q3/Q4 2026 bo verjetno supply problem odpravljen. CapEx se ne dela in ni kapacitet za povečat proizvodnjo ko bo treba.

To je tipičen asimetričen bet. Mali downside in velik upside. Če hočeš nardit keš z bearish tezo se morajo vsi dejavniki (povpraševanje/ponudba) odvit kot po projekcijah in še slabše (za profit more pridit recesija in sodček padit pod $40)-kar je možno v 2026. Na drugi strani, za profit v bullish tezi se mora sam en dejavnik mal na boljš obrnit in dobiš +$70 oil, npr. IEA pogruntat da se je mal zakalkulirala, al pa Kitajska več pokurt, neka ožina blokirat transport, OPEC spremenit rezerve/output, traderji pogruntat da je Permian izčrpan in pada produkcija, itd. Kakorkoli, če nisi trader in si potrpežljiv lahko kupiš poceni, nabiraš dividende in boli te joli.

Oba podcenjena. Oba z 9% dividendo. Enako AMLP ETF (plin) in mnogo drugih o&g stockov.

Če želiš več eksplozije pa evo dva špekulativna za 2026:

Not investing advice. PANR je shitco, ampak lahko je 20x v dveh letih če se poklopi. Kolumbija ma volitve Junija, pomoje bo GPRK rerejtan.

Bolj safe in sigurno dobra investicija za naslednjih pet let (OIH ETF):

Stvari lah ratajo še cenej, če pride kriza in gre olje na $30/bbl, in to bi bla svetska priložnost za naloudat, ampak ni nujno da se tako odvije.

DON’T TRY THIS AT HOME TRADE

Po našem bo v naslednjih 12 mesecih enkrat nafta za naloudat do daske. Sam sem že kupil neki opcij za backup par tednov nazaj, ker so poceni. Primer: Call Januar 2028 na XLE strike price $67.5, če kupiš 25 contractov za cca $2000. Če bo Januarja 2028 (čez dve leti) olje 50% viši si naredu 300% oz. 6k, no big deal. Ampak če bo 50% viši januarja 2027 si naredu 1100% oz 21k, kar ni nemogoče. Recimo da imamo prav in se večina moti in je trenutna situacija samo trenutna (za naslednjih 6 mesecev). Recimo da gre olje +100% kar se je že zgodilo dostkrat v zgodovini (2020-2022 je blo +300% npr.), na $115/bbl, okoli Maja 2027. Donos bi bil 3500% oziroma +70k USD iz 2k. To je upside. Kaj je downside? Zgubiš $1.5k. Asimetrični educated bet za degene. Če pade olje v naslednjih mesecih bodo te številke še dosti bolj nenormalne. *Poleg opcij na XLE v osebnem portfelju kupujem tudi opcije direktno na nafto (CL), ampak za veliko večino tega ne priporočam.

DRUGE DELNICE ZA 2026

Evo še par primerov drugih delnic, ki se jih ne bi bali imeti v 2026 ne glede na vse, ker so že tako pozabljene:

· Agrikultura

· Premog

Samo toliko za okus.

Soborci traderji so bullish tudi na baker in nikel, vendar o tem več drugič.

Ne pozabi bit zavarovan tudi na drugi strani “Barbell approach” s puti:

Nič od zgornjega ni finančni nasvet. Le klobasanje tepanjčana.

Pričakujem pa, da se bo na tem mestu rast počasi ustavila. Zakaj?

· Studio apartmentov (garsonjera) je v dobrem delu mesta načeloma že dovolj in še več se jih gradi, zato v prihodnje ne pričakujem pretiranih donosov. Izjema kot investicija so morda le študentska stanovanja v slabšem delu mesta, ampak ne bi zgubljal časa s tem. Studio (30m2) še vedno stane le kakšnjih 30.000 EUR, vendar ne vidim razloga za nakup, saj je premajhen za živet ali za doolgoročni najem, donosi na Airbnb pa so slabši zaradi velike konkurence.

· Enosobnih stanovanj (cca 45m2) je ogromno v gradnji in jih bo v naslednjih parih letih zgrajenih preveč. Rast cen se posledično že ustavlja. So pa trenutno še donosi na oddajanje zelo dobri - če imaš lepo opremljeno in če nisi že v štartu pretirano preplačal stanovanja.

Zelo dober donos imajo tisti, ki so kupili enosobno stanovanje v začetku 2023 za 1000-1250 EUR/m2, ki je bilo zgrajeno ob koncu 2024/začetku 2025, ko sta turizem in inflacija eksplodirala. Nakup 45m2 stanovanja za cca 57.000 EUR takrat, se sedaj oddaja za 1000 EUR mesečno na Airbnb ali dolgoročno z visoko zasedenostjo. Tako da je neto donos po vseh odbitih stroških +10%. Mnogi nepremičninarji to uporabljajo kot dokaz, da so stanovanja v Paragvaju super investicija. Res so bila, vendar to ni garancija, da bo tako tudi naprej. Preveč zgrajenih enakih stanovanj, ki so kupljena za višjo ceno kot pred dvemi leti, garantira slabši donos (ampak še vedno večji, kot v EU/SLO). Pozitiva je, da Airbnb trg še ni razvit v smislu, ker primanjkuje res dobro opremljenih stanovanja - oprema in pozornost na detajle je po večini slaba, zato ni težko izstopati.

Deloma pa tudi primanjkuje velikih enosobnih stanovanj za long-term rent (+55m2), ampak tem so konkurenca tudi dvosobna stanovanja...

· Dvosobnih stanovanj trenutno primanjkuje, vendar ni enoznačnega odgovora za to kategorijo.

Zakaj nakup v Paragvaju?

• Dober donos na oddajanje

• Diverzifikacija in ohranitev kapitala

• Backup v primeru vojne

• Poceni, če si mlad digitalni nomad, ki bi želel imet neko svojo bazo

• Dobra cena glede na kakovost - stanovanje v delujočem, varnem mestu, v booming državi

Poglejmo si…

Nova (že zgrajena stanovanja), ki jih lahko kupiš na obroke:

JARDINIA

• CENA: 68.000 USD (58.450 EUR); 56m2 = 1215$/m2 (1050 EUR/M2); Vseljivo takoj

• PLAČILO: 20% pologa, ostalo na 24 mescov = 13.600 USD + 24*$2266/mesec

• Lokacija: slabša, ampak ne slaba (shopping center 10-15min uber, velik park 8min uber, letališče blizu)

• Amenities: okej

• Cena: primerna/dobra

• Gradnja: slabša

• Airbnb potencial: načeloma niti ne, Longterm rent: ja (lokalci bolj)

• 6. nadstopje

Za določene ljudi, ki bi stanovanje po večini rabili zase, dober deal.

DUPLEX

• CENA: 99.300 USD (85.061 EUR); 68m2 = 1460$/m2 (1250 EUR/m2) - zgubi se 10m2 v zgornjem nadstropju; Vseljivo šele Julij 2026

• PLAČILO: 30% pologa, ostalo na 24 mescov = 29.790 USD + 24*$2896/mesec

• Lokacija: dobra

• Amenities: okej

• Cena: primerna/dobra

• Gradnja: n/a, verjetno okej

• Airbnb: ja, Longterm: ja (predvsem tujci)

• 11. Nadstropje

Pri duplexih vedno plačaš nekaj m2, ki jih ne moreš uporabljati, vendar doda stil in se posledično malo razlikuješ, če oddajaš. Ni slab deal, primarno ker še blok ni končan.

MOLAS 1311

• CENA: 107.400 USD (92.000 EUR); 65m2 = 1650$/m2 (1413 EUR/m2); Vseljivo takoj

• PLAČILO: 50% pologa, ostalo na 24 mescov = 53.700 USD + 24*$2237/mesec

• Lokacija: dobra

• Amenities: okej

• Cena: okej, še posebaj, če se še malo zglihaš

• Gradnja: n/a, verjetno okej, sicer pa blok izgleda malo socialistično od zunaj.

• Airbnb: ja, Long-term: ja (tujci predvsem)

• 4. Nadstropje

ALTEA

• CENA: 67.400 USD ( 57.735 EUR); 44m2 = 1530$/m2 (1310 EUR/m2); Vseljivo aprila 2026

• PLAČILO: 30% pologa, ostalo na 24 mescov = 20.220 USD + 24*$1965/mesec

• Lokacija: dobra

• Amenities: okej

• Cena: primerna/dobra

• Gradnja: okej

• Airbnb: ja, Long-term: ja (tujci predvsem)

• 5. Nadstropje

*Imajo tudi dvosobna stanovanja; 77m2; 116.500$

Spodaj primer opremljenega stanovanja v enakem bloku od istega gradbinca:

Poslovni izid, če kupiš stanovanje kot investicijo:

Najemnine so precej zrastle v zadnjih dveh letih zaradi velikega povpraševanja tujcev, medtem ko se ponudba stanovanj na trgu še ni pretirano povečala. Neto donos od 5-10% je možen. Vprašanje pa je, kako dolgo bo takšno stanje ostalo.

Če oddajaš na Airbnb lahko postaviš višjo ceno, vendar ti Airbnb vzame več %, plačati moraš še elektriko, internet, čiščenje, itd. in si na koncu približno na istem.

ZUBA

• CENA: 45.000 USD (38.550 EUR) za 35m2 = 1.285$/m2 (1100 EUR/m2)

• CENA: 66.000 USD (56.535 EUR) za 55m2 = 1200$/m2 (1027 EUR/m2)

• Plačilo lahko na obroke za par let, vendar se doda minimalno obresti. Vseljivo takoj.

• Lokacija: slaba

• Amenities: slabe

• Cena: primerna

• Gradnja: slabša

• Airbnb: načeloma ne, Long-term: ja (nekateri tujci / večinoma lokalci)

Večinski kupci so rusi in lokalci, saj je dokaj poceni in lahko dobiš dober plan odplačevanja na pet let z nizkimi obrestmi.

CHELSEA

• 10. nadstopje, Vseljivo takoj

• CENA: 125,000 USD; 35,000 USD depozita in ostalo $1,500/mesec na 60 obrokov. 65m2 = 1923$/m2, če diskontiramo je to 1692$/m2 oz. 110,000 USD.

• Lokacija: zmerna/srednja

• Amenities: okejish

• Cena: precenjeno

• Gradnja: okej

• Airbnb: ja, Longterm: ja (tujci)

Duplex sicer doda stil, ampak stanvanje je realno vredno mogoče 110,000 USD.

CARMELITAS

• CENA: 98.754 USD; 2. nadstopje; 55m2 = 1795$/m2; Vseljivo takoj

• Lokacija: dobra

• Amenities: okej

• Cena: ok, če bi bil višje nadstropje

• Gradnja: povprečno

• Airbnb: ja, Long-term: ja (tujci)

• Kredit na do 10 let možen, vendar so dokaj velike obresti.

SOHO INSIGNIA

• CENA: 88250 USD; 60m2 = 1470$/m2. oz. 106.100 USD na 60 obrokov z 20% depozitom.

• Lokacija: slabša, ampak ne slaba

• Amenities: slabše

• Cena: precenjeno

• Gradnja: verjetno slabša

• Airbnb: ne, Long-term: ja (tujci in lokalci)

Primarno namenjeno lokalcem. Lahko dobiš kredit do 10 let. Lokacija dobra na papirju, zato višja cena, vendar pa je v realnosti za tujce precej slaba.

ALEMANIA

• CENA: 66.700 USD; 44m2; 30% pologa in ostalo na tri leta; = 1515$/m2, Lahko tudi 62.250 USD, če odplačaš na 18 mesecev = 1415$/m2 oz. 20% pologa in ostalo na 60 obrokov za 68,000 USD, kar je dosti manj, če diskontiramo.

• Lokacija: zmerna/srednja/slabša

• Amenities: slabe

• Cena: malo precenjeno, imajo pa okej payment plan.

• Gradnja: slabša verjetno

• Airbnb: načeloma ne, Long-term: ja (lokalci in mogoče tujci)

• Imajo tudi dvosobna stanovanja na voljo

URBAN

• Enosobno stanovanje 57 m2; Peto nadstropje; 97.676 USD = 1713$/m2, 50% pologa in ostalo 36 obrokov.

• Vseljivo Marec.

• Lokacija: dobra

• Amenities: okej

• Cena: primerna

• Gradnja: okej

• Airbnb: ja, Long-term: ja (tujci)

Na voljo imajo tudi dvosobna stanovanja.

Shopping del Sol

• Zaključeno bo Julija26, ostala so le še dvosobna:

• 140.000 USD; 71m2; 1972$/m2

• 30% pologa in ostalo na 24 mescov

• Lokacija: zelo dobra

• Amenities: okej

• Cena: primerna (zaradi lokacije)

• Gradnja: okej

• Airbnb: ja, Long-term: ja (tujci)

Molas II

• 14. nadstropje

• CENA: 95.960 USD za 46m2, 2085$/m2

• 20% pologa, ostalo na 36 obrokov. Zaključek Julij26

• Lokacija: dobra

• Amenities: okej

• Cena: precenjeno

• Gradnja: okej

• Airbnb: ja, Long-term: ja (tujci)

Tipičen primer stanovanja, ki je predrago v štartu in posledično slabši donos, če ga kupiš kot investicijo. Realna cena bi bila tja do 85,000 USD verjetno. Lahko pa dobiš tudi kredit do 10 let, ampak so visoke obresti.

Rabljena stanovanja do 100,000 USD (dvosobna):

Filtriral sem dvosobna stanovanja, ker jih najbolj primanjkuje. Če ga lepo urediš, namesto druge spalnice, sobo opremiš kot pisarno in odddaš na Airbnb, bo zasedenost visoka. Filter le do 100,000 USD, da se ne preplača in ker je to nizek znesek za investicijo, če koga zanima kot backup stanovanje v Južni Ameriki za celo familijo. Poleg tega je med 100-200k eno morje možnosti in bi bilo preveč dela.

ZENITH (opremljeno, zgrajeno zečetek 2025)

• 66m2, opremljeno, 100.000$, 1520$/m2 – narejeno v 2025

• Lokacija: zmerna/srednja

• Amenities: okej

• Cena: malo drago za lokacijo, ampak je praktično novo in opremljeno ter 13. nadstropje

• Gradnja: verjetno malo slabša

• Airbnb: mogoče, Long-term: ja (tujci in lokalci)

Las Mercedes

• CENA: 90,000 USD; 72m2 =1250$/m2

• Lokacija: srednja/okej

• Dober deal za dvosobno stanovanje v tej soseski. Problem je le, da je v 2. nadstropju:(

• Airbnb: mogoče, Long-term: ja (tujci in lokalci)

Mburucuyá

• CENA: 90,000 USD; 80m2; 1.1125$/m2

• Lokacija: zmerna/srednja

• Opremljeno, zgleda dober deal, vendar tudi nizko nadstropje.

• Airbnb: mogoče, Long-term: ja (tujci in lokalci)

Mburucuyá

• Še en podoben zgornjemu, podobna cena in karakteristike:

MOLAS LOPEZ

Molas Lopez; 44m2; CENA: 75,000 USD; $1700/m2

• Lokacija: dobra

• Gradnja: slabša

Ni vredno nakupa, ker imaš boljše opcije za to ceno. Gradbinec je Argentinec, kar po navadi pomeni slabšo/čudno gradnjo in višjo ceno.

VILLA MORA

Villa Mora; 58m2; 90,000 USD = 1550$/m2

• Lokacija: dobra

• Cena: primerna

• Airbnb: ja, Long-term: ja (tujci)

• Opremljeno, vednar spet v nižjem nadstopju:( Takšnjih stanovanj trenutno na Airbnb primanjkuje.

La Encarnacion - Centro

• Dvosobno; 77m2; 90,000 USD; $1168/m2; Opremljeno

• Lokacija: zmerna/srednja/slabša

• Ni slab deal.

• Airbnb: mogoče, če spremeniš drugo sobo v pisarno, Long-term: ja (tujci in lokalci)

Center

• 62m2; Dvosobno; 60.000usd

Lokacija: zmerna/srednja/slabša

Cena: ceneje ne gre za dvosobno, dober deal

Airbnb: verjento ne, Long-term: ja

Obrera

• 53m2; 65.000 USD; $1225/m2; Dvosobno

Lokacija: Slabša

Opremljeno in zgleda novejši blok, zato dražje od prejšnjega stanovanja.

Airbnb: ne

POVZETEK - tabela:

Zgoraj kot primer, tabela cen za nova stanovanja v različnih delih za grobo sliko.

Večina kupuje projekte v gradnji, ki bodo zgrajeni šele čez 2-4 leta. S tem dobijo nižje cene, vendar ne verjamem, da so to dobre investicije, zato vam jih nisem predstavil.

• Prvi problem je prevzem rizika, da se stanovanje nikoli ne zgradi.

• Drugo - visoki donosi na oddajanje in primanjkljaj ima trg sedaj, ne čez tri leta.

• Kot tretje verjamem, da je nakup stanovanja za backup v primeru vojne, idr. v EU potreben danes, ne čez tri leta.

Kot zadnje omenim stanovanja v prej omenjenem Ciudad del Este:

Kot omenjeno se CDE razvija v trgovsko, industrijsko, turistično (slapovi) in študentsko smer. Posledično je povpraševanje po stanovanjih izjemno veliko, medtem ko je lepih novogradenj malo in tako bo ostalo verjetno še mnogo let v kolikor se situacija razvija še naprej v podobno smer.

Stanovanja za novogradnjo so cca 1000 eur/m2 (včasih tudi manj, plus včasih dobiš vključen tudi parking za to ceno, plus če plačaš keš v naprej dobiš 10% popusta). Skupaj z osnovno opremo je 45.000 eur oziroma 48.500 dolarjev čisto realna cena za 40m2, kar je idealno za delavce, študente, mlade domačine, turiste, tudi kakšnega upokojenca, itd. Najemnina za dolgoročni najem je 375eur mesečno realna, torej 4500 letno. Na palec rečeno je letni bruto donos okoli 10% in stanovanja bodo pridobivala na vrednosti, kar naredi investicijo zelo zanimivo. Osebno mi mesto CDE ni všeč, nimam se namena vračati tja, zato me trenutno ne zanima. Vseeno pa poglejte primerjavo:

Novogradnja Brežigrad 40m2 za 5150 eur/m2. Recimo skupaj s parkingom in osnovno opremo = 245.000. Najemnina za takšno novo stanovanje kolikor na hitro najdem je 800-950eur/mesec, torej 9600-11.400 eur letno oziroma cca 3.9% - 4.6% bruto donos na palec.

Za 245.000 eur dobiš v CDE več kot pet stanovanj (215m2 namesto 40m2), ki jih lahko oddajaš za 10% bruto donos (2x več), pri tem da bodo najemnine v prihodnosti lahko rasle in cena nepremičnine prav tako, saj je po makro projekcijah prihodnja rast mesta velika, podobno kot v preteklosti. Na drugi strani se je v LJ rast cen umirila, ljudje nimajo denarja za višje najemnine, airbnb pa vse bolj regulirajo ter stroški vzdrževanja so neprimerno višji.

Če vpoštevamo še stroške vzdrževanja, upravljanja najema, možnosti za dvig cen najemnin/nepremičnin, ipd. ni pretirano, če predpostavimo, da so cene nepremičnin v LJ oziroma SLO v primerjavi s Paragvajem 6x višje. To pa zato, ker “je pač Paragvaj trejta država, ki ima več rizika in se Ljubljana plača”.

Pa je Ljubljana ... 6x bolj varna, so stanovanja 6x bolj kvalitetna, je 6x več sonca in lepega vremena, je 6x več poslovnih priložnosti, je 6x manj šans da se cene nepremičnin sesujejo/stagnirajo, so ljudje 6x bolj prijazni, je 6x več šans da bodo cene najemnin rastle, je 6x manj airbnb in zelenih regulacij, je 6x manj šans za vojno, so davki 6x manjši, je korupcije 6x manj, je birokracije/dovoljenj 6x manj ... ? Presodite sami.

LINK, LINK

Obdelali smo “cenejše” opcije. Sedaj pa si poglejmo še “luxury”… Večina teh projektov pa je trenutno še v gradnji…

NEBOTIČNIKI

V Asuncionu se gradi ogromno nebotičnikov. Večina le teh po mojem ni dobra investicija. Enostavno zato, ker jih bo čez par let preveč in vsi po večini enaki. Posledično bodo donosi na oddajanje nižji in vrednost stanovanj v njih ne bo prav zelo rasla, kar se je že začelo počasi dogajati v 2026. Tudi večji riziko, da se stvar ne zgradi.

Večina stavb je razdeljena na tri dele (hotel, pisarne, stanovanja) in ima neke dodatne storitve v bloku (bazen, bar, fitnes, itd.). Povprečna cena na kvadratni meter trenutno je okoli $2000/m2. Med drugim imaš z nakupom le tega problem, da bo vedno nov in boljši nebotičnik postavljen, kar ti potem zniža ceno.

Izmed vseh pa bi izpostavil dva projekta, ki po mojem izstopata od večine:

PASEO 55

Najdražja stvar trenutno, ker je na najboljši lokaciji. Stolpnica 55 nadstropij, direktno povezano s shopping centrom in pisarnami. Shopping center:

Najmanjše stanovanje je 100m2. To je za familije in tuje delavce, k v tistih corporativnih stolpih zraven delajo, s katerimi so povezani.

Dodatne stvari v bloku:

• Spletna stran:

https://www.paseo55.com.py/en/index.html

• Virtualna tura po stanovanju in okol bloka:

https://storage.googleapis.com/gbv/paseo55/index.html#pano301/-15.0/-1.5/99.0

Gradilo se bo 3.5 let. Začetek gradnje v začetku 2025.

Ponujali so mi naslednje stanovanje v 11. nadstropju, 100m2:

CENA:

• 297.754 USD = 255.192 EUR

• 30% se plača v 40. obrokih (brez depozita), torej 89.326 USD po 2.233 usd/mesec (oz 1.913 EUR/mesec) nasledih 40 mescov.

• 70% se plača na koncu, ko je zgrajeno, torej 208.427 USD (178.634 EUR) aprila 2029.

• V ceno sta vključena še dva parkinga in kletni prostor, kar je vredno cca 45.000 USD, tako da stanovanje te pride realno 250.000 USD oziroma 2500 usd/kvadrat, kar je še manj, če diskontiramo tistih 70% na današnjo vrednost.

• 297.754 USD diskontirana na današnjo vrednost je cca 257,000 USD s 5% diskontno stopnjo oziroma 224,000 USD z 10% diskontno stopnjo.

V tem bloku so kupili trije soborci iz ozadja.

• Lokacija: najboljša

• Amenities: najboljše

• Cena: najdražje na kvadratni meter in prisiljen si kupit vsaj še en parking in klet, vendar pa imaš super payment plan in top stanovanje.

• Gradnja: dobra

• Airbnb: ne (prepovedano), Long-term: ja vsaj 3-mesece (tujci)

Januarja 2026 je prodano +60% procentov bloka, zato so povišali cene za 10% in prodali že večino nižjih (cenejših) stanovanj. Mislim, da stanovanje mogoče ni vredno +325,000 USD, kar so trenutne cene, če gledamo izključno kot investicijo za oddajanje. Najemnina verjetno ne bo dovolj velika, da bi dobil nek hud donos. Bo pa sigurno ohranjalo vrednost. Dobiš tudi vključen parking in klet.

Vseeno pa mislim, da je bil za naše borce dober nakup kot diverzifikacija izven finančnega sistema in izven Zahodnega sveta. Če si kripto miljonar, trejder, bančnik, itd. in imaš večino premoženja na Zahodu in v finančnih sredstvih, ima takšna diverzifikacija še vedno smisel. Ta nebotičnik se specifično razlikuje od drugih, ker je direktno povezan s shopping centrom in korporativnim centrom, poleg vseh ostalih amenitijev (bazen, fitnes, igrišče za otroke, tenis, itd.).

Eden izmed razlogov, zakaj se nisem odločil za nakup je klavzula, da se cena za zadnjih 70% vrednosti lahko spremeni, če svet prizadane makro-ekonomski šok (kot npr. covid), ki občutno poviša inflacijo. In točno to je naš “base case” za naslednja leta. Glede na količino kupcev prav zelo ne bodo mogli višati cene, brez da bi tvegali tožbe, vendar kakšnjih vsaj 10% verjetno bi šlo brez problema v naslednjih treh letih, pod pogojem, da dobimo makro-ekonomski šok.

DISTRIKT PERSEVERANCIA

Gradi se nova soseska, svoje 15-minutno mesto, ki je svet zase. Mogoče najboljši projekt v Asuncionu.

Prelep pogled na reko, stari del mesta in na distrikt, s sončnim zahodom.

Uradno se je ravnokar odprlo - odprte vse poslovalnice (trgovine, banka, fitnes, kavarne, …). Gradilo se bo do 2032. V tem letu bodo vseljene tri stavbe in komercialni del. Tri so še v gradnji.

Na robovih so stanovanja in pisarne, v sredini komercialni distrikt.

• Lokacija: dobra

• Amenities: najboljše

• Cena: dobra

• Gradnja: dobra

• Airbnb: ne (prepovedano), Long-term: ja vsaj za 6-mesecev (tujci)

Prodalo se je do sedaj praktično vse - 6 stanovanjskih stavb. Kupci iz vsega sveta, predvsem pa Latinska Amerika in Evropa.

Cena stanovanja trenutno je $1900-$2400/m2, odvisno v katerem nadstropju si. Zgrajeno bo čez 3.5 let. Primer dvosobnega stanovanja (levo), tri kopalnice, dve spalnice, v dovolj viokem nadstropju z lepim razgledom. 100m2 je cca 210,000 USD. Plačilo: 20% pologa, 40% v 40 obrokih in 40% na koncu. Parking je 20,000 USD dodatno. Dosti ceneje od Paseo 55 nebotičnika omenjenega zgoraj (zaradi lokacije in drugačnega payment plana), pri tem da je tukaj cena fiksirana.

Desno pa je primer stanovanja 315m2, od tega 235m2 notranje površine in 80m2 zunaj. Terasa z žarom za goste, jacuzzi, prostori za služkinje, itd. Cena? 695.000 USD. Zelo poceni za takšno stvar. Tudi služinčad (varuška, čistilka/kuharica) je v Paragvaju še vedno navada in poceni. To stanovanje sicer ni investicija, temveč top lifestyle.

Če smo realni, z miljonom v Ljubljani si ne moreš več prav zelo pomagati, če želiš bit baller, kaj šele v Miamiju. Biti miljonar v 2026, zaradi inflacije zadnjih desetletij, ima drug pomen. Verjetno potrebuješ vsaj 3 miljone, da si na istem kot miljonar v 2008 in verjetno kakšnjih 10 miljonov, da si miljonar iz 1980ih. Lahko preračunaš, če želiš domačo nalogo. Medtem ko pa si z miljonom v Paragvaju še vedno “old school” miljonar. Penthouse, služinčad, internacinalne šole, itd. Ni za vsakogar seveda, dajem le v razmislek.

KMETIJA - FINCA

Spodaj na sliki mesto Paraguari (varno in malo), dve uri z avtom južno od Asunciona. Hiša z bazenom in ogromno (preveč) zemlje na kateri se pasejo krave. Dober kotiček za preživeti WWIII:)

Zemlja ravno prav “blizu” mesta Asuncion je cca 5.000 eur/hektar in ni tako kot pri nas, da moraš za vsako zgrajeno stvar zgoraj spraševati za dovoljenje haha Izven Asunciona sploh ne poznajo razlike med zazidljivo in nezazidljivo. Za recimo 120k eur dobiš starejšo stavbo (z bazenom) in kravami ter veliko zemlje (v bližini manjšega mesta s trgovinami, ipd.). Samo kot primer, realno pa se dobi pol cenejši ekvivalent tudi v Argentini.

Na drugi strani imaš 6h iz Asunciona proti severu Chaco (glavno mesto Loma Plata), kjer živijo nemški mennoniti. Kot omenjeno so to Evropejci (govorijo špansko, nemško in angleško). Ker imajo prednike iz Nemčije, imajo bolj Evropske navade, lahko se jim bolj zaupa, imajo dober sistem za varovanje, šolanje in zdravljenje svoje skupnosti.

Meni osebno čisto predaleč od vsega, več divjadi/kač, poleg tega moraš kupit ogromno zemlje v kosu (ker manj ne prodajo, ampak je samo 1500eur/hektar), hiša te pride 20-100k odvisno od velikosti, zgradijo ti lahko oni. Ni veliko dogajanja razen bar, karting, jahanje, krave, streljanje/lov. Za nekoga, ki ima vsega dovolj in želi mirno, varno okolje na samem s sebi podobnimi evropejci in non-woke ženo ter 5 otroci je mogoče dobra opcija.

Skratka, takšnih, ki iščejo podobno stvar in smo iz EU poznam že kar nekaj, ki sem jih spoznal v Asuncionu, - Nemci, Italjani, Nizozemci, ... Istočasno imaš lahko zase nekaj krav in ti za njih skrbi “sosed”, ki ima že itak 100 svojih krav. Plačilo za to uslugo (in posredno varovanje) je recimo 150$/mesec, kot pač stroški stanovanja. Dnevno plačilo je 8$, tako da nekateri plačajo urejanje velikega vrta 2x tedensko za 70$/mesec in jih ni več mesecev. V PY rastejo banane, papaja, ananas, avokado, mango, krompir, solata, bučke/buče in vse ostalo kot pri nas. Je kar nekaj tujcev veganov (Nemci) z ogromnimi vrti.

Zakaj imeti kmetijo v PY in ne v EU? Ne rabiš registrirati kmetije/krav/piščancev, ne rabiš posebnih dovolil za vodnjake/deževnico/generatorje, ni direktiv katera gnojila in seme lahko uporabljaš, ni nekih veterinarskih pregledov, ni zakonov, ki bi ti odvzeli vire v času vojne, lahko prosto gradiš na svoji zemlji, ipd. Realno neki zakoni seveda so, ampak se ne spoštuje, niti ne preverja.

S tem zaključujemo današnjo analizo. Seveda ni izčrpno, vendar dovolj, da dobite generalno idejo.

Za nakup potrebuješ dobrega odvetnika, notarja in nepremičninarja. Evro je trenutno močan proti dolarju, zato je nakup cenejši, kar je po našem, iskreno, dobra priložnost. Če vas zanima več, sporočite v komentar.

Do naslednjič,

Vaš borec iz ozadja

• S&P500: +18%

• Bitcoin: -6%

• Monero: +115%

Najslabši sektorji: Energija, Real estate, Consumer staples

Najboljši sektorji: Tehnologija/Comms, Industrials

ZDA je bil eden izmed najslabših marketov; Emerging markets in EU veliko boljše

Dve, ki sta bili dobri v preteklosti in bosta dobri v prihodnosti, vendar slabši v 2025: Argentina, Indija.

Lansko leto, tako kot leto prej, smo priporočali naslednji portfelj:

• 25% žlahtne kovine; (hedge za devalvacijo valute)

• 25% delnice (primarno surovine in nekatere druge delnice); (hedge za inflacijo in rast)

• 25% USD/UST; (hedge za deflacijo/krizo)

• 25% hard assets ala nepremičnine, private equity, … (kapital izven finančnega sistema)

Lanski članek si lahko prebereš tukaj:

Podobno priporočamo za naslednje leto.

Rezultat 2025:

• Zlato +65%, Srebro +150%, Platina +125% (generalni weight 10% zlato, 10% srebro, 2.5% platina, 2.5% bitcoin)

• Delnice surovin: Baker (copx) +93%, Redke kovine (remx) +92%, Uran (urnm) +40%, Premog +25%, Agri (moo) +15%, Plin (amlp) +7%, Oil (xop, xle) +2%, … Gold minerji (gdx) +155% -→ +45% povprečni donos (ne-surovinske delnice so naredile seveda manj). To je brez upoštevanja dividend.

• Donos na obveznice in druge podobne inštrumente je bil cca 4-6%, ampak USDvEUR zgubil -10%, tako da cca -5% neto gledano v EUR

• Nepremičnine v trgih, ki jih priporačamo so naredile cca 3-9% cash on cash (brez upoštevanja cap gains), recimo v povprečju 5% čez palec. + vsaj 5% cap gains.

V celoti je zgornji portfelj v grobem naredil cca 20% v 2025.

Komentar:

• Žlahtne kovine so presenetile še nas. Stvar je zaskrbljujoča. Sistem se lomi, smo v novi realnosti, le da večina še ne ve.

• Cash/Obveznice in USD so bili letos slabi, ampak to se je vse offsetalo z drugim delom portfelja in to je cel point. Vedno mora biti nekaj boljše, drugo slabše, le tako veš da si diverzificiran. Ko pride recesija bodo pa dobro delale obveznice in cash/USD, ter ostalo slabše.

• Monero se je spet izkazal kot dobra diverzifikacija v kripto marketu.

• Surovine in vzhajajoči trgi morajo biti v vsakem portfelju v določenem %, pika.

Pogled 2026

Tri najbolj pomembne stvari za 2026:

1. Globalni monetarni sistem se je spremenil, večina še ni dojela. Samo poglej kaj so žlahtne kovine naredile v 2025; to ni rezultat normalnega delovanja. To je signal. Enako je signal šibak bitcoin.

2. Govorim že več let, kar je bila do sedaj napaka, ampak rekel bom še enkrat → gremo v recesijo! Poglej rast brezposelnosti zadnje mesece in vseh ostalih sto dejavnikov. Edino kar je poganjalo S&P lani (poleg wall st psihoze o nižjih obrestnih merah) so bile cooked BDP številke (kjer je velik del vladno zapravljanje in manipulacija kalkulacij) ter fake računovodski dobički MAG7 firm.

3. Smo v hladni tretji svetovni vojni. Panamski prekop, Greenlandija, Volitve v Argentini, Boliviji, Čilu, sedaj še Venezuela, situacija v Iranu, eskalacija v Rusiji, koridor Kambodža/Tajska, dogajanje Taivan, od 2022 finančne sankcije, repozicioniranje v Afriki, trade vojne s Kitajsko (redke kovine), itd. Sedaj oboroževanje EU in obvezni vojaški roki (Hrvaška, Francija, Nemčija, …). Vse to so povezne stvari med ZDA, Kitajsko in Rusijo, ki so v hladni vojni. Vprašanje je le kdaj bo ljudem jasno, da je vojna in da ni več hladna.

4. Bonus: EU sprejema distopijske direktive: DAC8, CARF, CRS 2.0, Digital Euro

Kako se torej pripravit?

• Defenziva je pomembna. “dry powder” a.k.a. Cash. Potencialno Obvenice. Potencialno Put opcije.

• Enegija, predvsem O&G, bo verjetno dober trade:

• Žlahtne kovine bodo še vedno pomembne:

• Diverzifikacija v vzhajajoče trge je tudi pomemben faktor.

• Ne pozabi na osebno situacijo (prepping, plan B), ki je prav tako zelo pomembna:

Ne pozabi tudi na življensko diverzifikacijo:

Te rešitve dajemo zastonj, ker ne rabimo tvojega denarja, rabimo da se zbudiš! Ti si atlas.

Vso srečo v 2026!

V prvem delu smo opisali splošno tezo Kambodže, lahko si preberete tukaj:

V drugem delu si bomo podrobneje pogledali nepremičninski trg, nakup stanovanja in Trump tarife.

NEPREMIČNINSKI TRG - KRATEK POVZETEK

Največ se kupuje 1-sobna stanovanja (61%). Najpogostejši najemniki so lokalci (13.8%), Američani (10.6%), Kitajci (9.8%), Francozi (9%), ipd.

Največ se najema 1-sobna stanovanja (72%) v centralnih dristriktih.

Dobi se zelo poceni stanovanja, ampak na slabih lokacijah s slabšimi amenitiji:

Nakup stanovanja v Kambodži - norija ali diverzifikacija?

Stanovanje 47m2 bruto (recimo 45m2 za kalkulacije) 10min iz centra na up&coming lokaciji s top infrastrukturo (amenities) - gym, tenis, bazen, bar, kino, itd.:

Enosobno na enem izmed višjih nadstropij (na žalost). Ko sem kupoval je bilo že večina prodanega, ostala pa so višja in posledično malo dražja stanovanja. Spodaj slike iz showroom-a:

Pogled iz stanovanja proti centru in na sever:

Stanovanje pride z opremo kot na sliki. Gradilo se bo 3.5 let, do decembera 2028. Prodano vse z izjemo nekaterih večjih stanovanj. 70% so kupci domačini srednjega sloja, ker je ta soseska (Russian market) v njihovem cenovnem rangu in blizu centra.

Cena je fiksirana v dolarjih, payment plan je odličen, kar je bil tudi povod za odločitev:

20% downpayment in potem cca samo 1% mesečno, z večjim delom plačila (40%) na koncu (januar 2029). Gradbinec tako dobi svojo maržo šele na koncu - ima iniciativo, da dokonča in teh 34k$ bo čez 4 leta veliko manj vrednih. Gradbinec je velika korporacija iz Taivana (kar je dobro) in ima za sabo sedem projektov v Kambodži. Ko sem naredil downpayment je bil evro že bolj močan proti usd, tako da sem dobil še dodaten popust preko tega. Če stanovanje ne bi bilo tako visoko bi plačal 60k$, torej 5k$ manj.

Kot omenjeno v Kambodža I. delu, so se cene stanovanj v PP med 2004-2007 večale za 40% letno (400$ na 1550$/m2). 2008-2011 padec -50% (na 850$/sqm) in potem 2012-2018 ponovno 15-20% letna rast (na 3250$/sqm - v centru), medtem ko so 2019-2024 padle cene za cca 20-25%.

Pričakuje se, da je korekcija po petih letih dosegla dno:

Posledično sem v excel projekciji uporabil 10% letno rast najemnin in cene stanovanja (z znižanjem % zasedenosti), kar je po mojem zelo realna konzervativna slika. V preteklih boom-ih je bila rast vedno večja kot 10%, pri nizki inflaciji (v prihodnje bo 5% nominalne rasti prišlo verjetno samo iz inflacije). Tudi rast BDP je dejansko +5% povprečno čez celo zgodovino. Če dodaš vse omenjene bullish dejavnike iz Kambdoža reporta, je teh 10% lahko celo pesimistična napoved. “Base case” je, da dolar izgubi na vrednosti in je tistih 40% na koncu dosti manj vrednih. Že s 5% diskontno stopnje je $65,000 danes vredno $58,270, oziroma $54,500 z 10% diskontno stopnjo, kar je pomoje minimum.

Potencialne slabosti te investicije:

· Gradbinec gre lahko po gobe (vedno riziko)

· Domačini imajo veliko kreditov - 130% BDP (kar je lahko problem, če se zares ustavi ekonomija in masovno ne morejo plačevat obrokov in če banke ultra zategnejo kredite)

· Plačal sem vsaj 5k$ več, kot bi bilo optimalno (verjetno bi dobil za tudi $10k manj, če bi izbiral med prvimi pol leta nazaj v nižjih nadstropjih).

· Trump tarife? Po mojem niso tak problem. Več spodaj...

Dobre lastnosti:

· Dobra lokacija in layout

· Top moderne dodatne storitve v bloku (dobro za oddajanje)

· Manjša/okrnjena ponudba takšnih projektov v 2028 in dalje

· Dober payment plan (+trenutno močan evro)

· Fiksiran plan v dolarjih - dejansko je to velik short na dolar (če eur ostane močan oz. usd pade proti ostalim sredstvom oz. ga požre inflacija, je zadnji obrok 34k$ vreden veliko manj realno gledano - kar je moj base case)

· Valuta v kambodži je usd, kar pomeni lahko čezmejno poslovanje + možnost nakupa na daljavo

· Kambodža ima bullish predispozicije za prihodnost (glej Kambodža prvi del) + diverzifikacija

· Dolg čas gradnje (kar pomeni, da lahko market stagnira še 3 leta in ni problem) - če bi kupil dokončano stanovanje danes, bi imel še 2 leti verjetno slabe najemnine in kapitalske donose

· Možnonst plačila s crypto & kešom + skoraj nič KYC, non-crs banks (zasebnost)

· Če si s.p. ali crypto trader/pokeraš, ipd. v Sloveniji in ne dobiš kredita, je to lahko nadomestek

TARIFE

Trump je Aprila 2025 začel s tarifami, kjer je bila zelo prizadeta tudi Kambodža.

Azijo pa je stresel močan potres.

*Do Kambdože ni prišlo veliko, ampak je hudo zamajalo visoke stavbe na Tajskem...

Me je zaskrbelo? Niti ne…

V preteklosti so praktično vsi pričakovali, da bo trgovalna vojna s Kitajsko dobra za Kambodžo:

Sam sem bil pozitiven, ampak se zavedal, da je ZDA vseeno wild card:

Trumpova nesmiselna kalkulacija pa je najbolj prizadela Kambodžo:

Ker se nobena župa ne poje tako vroča kot se skuha, sem počakal dva tedna in situacija je postala že dosti bolj jasna, od takrat še veliko bolj. S pavzo tarif za 90 dni, s 125% tarifo na Kitajsko, s planiranimi sestanki s posameznimi državami, z nesmiselno kalkulacijo in teorijo že v štartu, s protesti ameriških multinacionalk v Kambodži in celo manjšim ogorčenjem nad tarifami v US, je Trump deloma spremenil ploščo in postalo je jasno, da je želel le boljši deal za ZDA in večji vpliv v posameznih državah, kot ga ima Kitajska, kar je Kambodži tudi namignil (od takrat so imeli dva sestanka).

Skratka, ZDA si želi večji vpliv v Kambodži (spodnje je bilo po tarifah):

Kambodža ima Ream naval base, ki ima strateško pozicijo:

Dejstvo, da obe velesili tekmujeta za vpliv je lahko dobro ali slabo, nagibam se na dobro (za enkrat), lahko pa se motim (dokončno se še ni nič doreklo).

Ob vojni Rusija-Ukrajina so države, kot npr. Gruzija ultra benificirale. Podobno se lahko zgodi s Kambodžo v primeru Kitajska-Taivan, Kitajska-ZDA, ker je potencialno dodaten bullish dejavnik. In v naslednjih 10. letih je vsaj eno od tega zagotovljeno:

Skratka, vsi makro dejavniki iz Kambodža reporta še vedno stojijo, tarife za enkrat nimajo posebnega vpliva, z izjemo globalnega kaosa, ki so ga povzročile (kar negativno vpliva na že tako šibko globalno ekonomijo). Še vedno sem mnenja, da so trenja ZDA-Kitajska, Kitajska-Taivan verjetno pozitivna za Kambodžo, če uspejo igrati obe strani, kot so to v preteklosti, kar kažejo tudi s trenutnimi pogajanji (v rit lezejo Kitajski in ZDA). In želja po večji vpletenosti ZDA v Kambodžo je verjetno pozitiven znak. Tudi Indija ni več tako izi izbira:

UPDATE KAMBODŽA SEPT 2025:

Tarife znižane na 19%, kar je enako ali manj od sosedov. Velika zmaga, ekonomija gre s polno paro dalje. Postalo je jasno, da ZDA ne želi ohromiti Kambodže, ampak jo pridobiti na svojo stran. Bullish. Spet lahko igrajo obe strani.

Spor na meji je bil hitro zaključen. Skoraj ni več države danes, ki nebi imela trenj in problemov ali bila v vojni vsaj posredno (tudi Švica sankcionira Ruse). Tako da manjši mejni problem tam nima nekega vpliva na investicije za enkrat.

Preživeli smo torej tarife, potres, mejni spor, sankcije in ohladitev okonomije. Sedaj pa upam, da je to to:)

Tudi Kitajski turisti so nazaj:

Kmalu se odpre novo letališče z direktnimi leti v Paris, Istanbul, Tokyo, itd. Bullish za “the Kingdom of Wonder”.

ZAKLJUČEK

Preko investicije lahko eventuelno pridobim tudi backup rezidenstvo tam v prihodnje, če se deloma spremeni zakonodaja ali celo kupim državljanstvo (redka država v Aziji, kjer se to da). Na splošno je Kambodža zelo odprta za tujce tudi preko biznis vize, ki se jo lahko kupi (zelo izi proti drugim azijskim državam). Tako lahko stanovanje uporabljam zase, kot azijsko bazo, če se naveličam LatAm; oddajam ali prodam, ko bo zgrajeno. Bomo videli... Z novo avtocesto je tudi do plaže le 2h in 8$ bus.

Mogoče se zdi investiranje v Kambodžo kaotično, riskantno in volatilno, ampak sam vidim neprimerno boljši risk/reward kot v Zahodnem svetu, kjer je mogoče volatilnost manjša in riziki navidezno prikriti, kar pa ne pomeni, da ne obstajajo. Azija = mali downside, velik upside. EU = velik downside, mali upside. Moj pogled na slovenski trg nepremičnin si lahko ogledate tukaj:

MAKRO SLIKA = BULLISH

· BDP RAST IZJEMNA

Kambodža je že mnogo let (desetletij) med top najhitreje rastočimi državami na svetu (in še naprej bo predvidoma tako).

V 2023 in 2024 je bila rast +5%. Povprečje 2011-2019 pa +7% letno. Tudi v 2025 in do 2030 pričakovano povprečno +5% letna rast. - IMF, ADB, AMRO

BDP/prebivalca pa je šele v 2022 prebil $2000 mejo, kjer se začne S krivulja eksponentno večat (sweetspot):

Krize 2000 in 2008 sploh niso imeli.

· NIZEK DOLG DO BDP DRŽAVE! <40% (robustno)

· MLADA POPULACIJA (v primerjavi s sosedi in svetom)

· STABILNA VALUTA - USD PEG (večina transakcij v USD)

· DOBRE DRŽAVNE REZERVE USD IN ZLATA

Centralna banka ima +40 ton zlata. Pokritost uvoza z izvozom za 7 mesecev in pokritost debt service to revenue&exports 16%. Za reševat krizo torej imajo municijo.

Nekaj zlata izkopljejo tudi sami - Emerald resources in Angkor Resources sta public.

· POVPREČNI TRR IN UVOZ-IZVOZ BILANCI

Kambodžine glavne dejavnosti so gradbeništvo, industrija, turizem, agrikultura, bančništvo, ... - diverzificirano!

+40% industrijskega izvoza gre v ZDA:

Izvaža se primarno oblačila/obutev, električne dele, pohištvo, gume, agri in prehrambene izdelke, ...

Največji trgovalni partnerji so Kitajska, ZDA in Vietnam.

Uvaža se večino od sosedov:

So tudi v Azijski mreži RCEP:

SEKTORJI PODROBNO:

· TURIZEM

Turizem ni glavna dejanvnost Kambodže, ampak doda plus in diverzifikacijo. Post 2020 je dosti manj Kitajcev (covid in finančna kriza), kar je velik minus, ampak deloma so nadoknadili z drugimi sosedi. Trenutno je inferiorna proti vsem sosedom v tem smislu, ampak ima Angkor Wat, ki privabi +6mio ljudi letno. Z vse več Azijcev v srednjem sloju bo tudi AW prejemal vse več turistov. Projekti, ki bi lahko obudili tudi plaže so v teku, ampak bo verjetno trajalo še +5 let preden se ta zgodba odvije.

Ko sem šel v Vietnam v 2017 je bil avion na pol prazen in Slovenci so hodili bolj kot ne samo na Tajsko. Post 2020 je Vietnam kar na enkrat ratal ekstra popularen. Zato mogoče še ne odpiši Kambodže čez 10 let. Sploh če okoliške države ratajo predrage in bi bila za mnoge budget popotnike Cambodia cenejša izbira. Večina tudi pozablja na novi srednji sloj v Aziji, ki ga je vse več in prispeva k turizmu. Kakorkoli, turizem ni njihova najbolj pomembna panoga.

· INDUSTRIJA

Industrija je gonilo in ogromen dejavnik ter razlog za optimizem. Ogromno se eksportira v ZDA in EU +50%, kar je direkten play na Zahod. Veliko pa se prav tako eksportira na Vzhod (RCEP), tako da so diverzificirani na obe strani.

Poleg tega so ena izmed držav, ki bi verjetno pridobila tržni delež v primeru trenj ZDA-Kitajska. Podobno kot sta Indija in Saudska Arabija poceni kupovala olje od sankcionirane Rusije in preprodajala po višji ceni na Zahod, bo z industrijo v Kambodži. Ekonomska vojna s Kitajsko je bullish za nevtralne države kot npr. Kambodža, Vietnam, Indonezija, Brazilija, itd. Vsaka posamična trenja/problemi okoliških držav pa prav tako pripomorejo k večjem tržnem deležu Kambodže - Bangladeš, Myanmar, ipd.:

Pozitiva je poceni delovna sila, negativa pa neizobražena delovna sila in visoki stroški elektrike proti sosedom ter slaba logistika (na čemur se aktivno dela-več v nadaljevanju). Btw, najslabša industrija zadnje leto je bila proizvodnja solarnih panelov, ker ni naročil:)

Ker igrajo obe strani, so imeli tudi visoke tuje investicije (FDI), večinoma v industrijo, finance, infrastrukturo in nepremičnine:

Glavni vlagatelji so Kitajska, Južna Korea, Vietnam, Japonska, Singapur. Po novem pa snubijo tudi Zahod:

Posledično nekateri private equity fund managerji verjamejo, da je Phnom Penh kot Bangkok pred 30 leti...

BKK 1985-2025

Trenutno s <2.5mio ljudmi (v primerjavi z 9-10mio v BKK in HCMC). Stopnja urbanizacije le 25% v Kambodži (+50% sosedje), kar pomeni da 75% ljudi ne živi v mestih, kljub temu da le ta ustvarijo 70% BDP. Projekcije so 6mio ljudi v Phnom Penhu do 2035, kar je bullish za ekspanzijo in redkost (tako nizka urbanizacija).

“Phnom Penh, Cambodia – Cambodia is pushing for an infrastructural renaissance, but it will need some help from its friends abroad to chip away at an estimated price tag of $36.6bn.

That was the final sum calculated by the Cambodian government and published earlier this year in a 174-project master plan that would overhaul the national transportation and logistics network within an ambitious timeframe of just a decade.

The goal to crisscross the kingdom with expressways, high-speed rail lines and other works fits closely with the state’s longstanding wish of becoming an upper-middle-income country in 2030 and a high-income nation by 2050.

So far, China’s flagship Belt and Road Initiative (BRI) has led the infrastructure charge with major projects such as the kingdom’s first expressway, which runs from the inland capital of Phnom Penh to the coastal city of Sihanoukville.

Meanwhile, Japan has kept its own steady agenda, focusing on a range of projects such as new wastewater treatment facilities and upgrades to existing roads.

Perhaps most notable is a Japanese-led expansion that could more than triple the capacity of the international deep sea port of Sihanoukville, the sole facility of its kind in Cambodia.

The company broke ground last year on a second, $1.35bn expressway between Phnom Penh and Bavet, a city on the Vietnamese border, which is among the nine envisaged megaprojects.

It is joined by such works as another CRBC-studied expressway system that would link Phnom Penh to the major tourism hub of Siem Reap and the city of Poipet on the Thai border.

Shipping projects also feature heavily in the plan.

The largest of these is a 180-kilometre-long, 100-metre-wide shipping canal to link the Mekong River system at Phnom Penh directly to the Gulf of Thailand.

“Everybody’s got an influence, everybody’s got something to gain, and it balances the influence from China,” he said.

“It’s not even a competition, it’s like a pool of countries trying to be Cambodia’s best friend. Cambodia is open to whatever country that’s open to making Cambodia better – if they want to have their own competition of who can build the biggest bridge, go for it.””

Nekatere svetovne znamke vstopajo na njihov trg šele sedaj:

Poglejmo si par projektov, ki so v teku in bodo po mojem velik boost za razvoj v prihodnje.

· Novo letališče, ki se odpre letos v Phnom Penh (in Siem Reap):

Vse več letov imajo z Indijo, AirAsia, AbuDhabi, ...

· Potencialno Nov kanal za ladje, ki jih bo naredil neodvisne:

· Nova železnica:

· Nove avtoceste in mostovi:

Podjetja, ki investirajo v logistiko imajo davčne iniciative. Par primerov:

· Novi port v Kampotu:

· Tajska si želi obuditi pridobivanje plina offshore na meji s Kambodžo:

· Dela se tudi novo mesto nasproti Phnom Penha:

https://www.realestate.com.kh/news/Thinking-Of-Investing-In-Arey-Ksat/

Vse to seveda potrebuje 10 let, da se odvije, ampak Kambodža bo takrat druga država (iz revne v srednje razvito). UN targetira 2029:

· BANKING

Kambodža ima zelo razvito bančno industrijo!

“The banking system in Cambodia comprises 59 commercial banks, 9 specialized banks, 4 deposit-taking microfinance institutions, 85 non-deposit-taking microfinance institutions, 114 rural credit institutions, 13 financial leasing institutions, 4 third-party processors, 30 payment service providers, 1 credit information sharing system provider, 5 foreign bank representative offices, and 3,327 foreign exchange businesses”

Ker je veliko bank, je tudi velika varieteta. Od shitty kitajskih bank, ki so na robu propada, do dobrih bank, kot npr. ABA in ACLEDA (trejda na njihovem delniškem trgu in ima PE 5x). Niso v CRS, kar je dobro za privacy. Ni velikih KYC zahtev za odprtje računa. Online banking dela dobro, valuta je USD. Obrestna mera na depozit dobra. Dvigneš lahko 100k$ v kešu brez najave pri brokerju, lahko tudi do $500k. Nekatere podpirajo crypto. To so podcenjeni bančni računi, idealni za diverzifikacijo.

Ni pa vse rožnato v bančnem sektorju. Kambodža je na točki 2008, podobno kot Kitajska, imajo podobne probeleme (in rešitve) kot Zahod takrat.

Od 2010 do 2025 so banke dajale kredite kot nore, iz 20% BDP na +130% BDP, kar jih dvigne skoraj na nivo EU in ostalih azijskih držav (household debt 3% 2010 na +30% 2021):

Večina se je posojalo korporacijam. Tiste banke, ki imajo kredite do industrije, nimajo problema. Tiste, ki so posojale hotelom in turistični industriji imajo večje probleme. Krediti gradbincem in retail so tudi lahko problem.

Posledično so banke v 2020 in naprej zategnile pas in ustavile večino novih kreditov, v 2022 pa še višje obrestne mere:

Posledično deloma zaradi tega trpi nepremičninski sektor (poleg turistične industrije):

Kar nekaj biznisov je šlo po gobe in še ni konca:

To ni slaba stvar, gospodarstvo se more prepucat in država ima ekonomsko bazo, da to prebrodi. Dobesedno imajo +5% rast BDP (zaradi industrije, ipd.), medtem ko podjetja propadajo!

Kambodža, predvsem njena obmejna mesta, pa so bila polna kazinojev in gambling industrija je bila izjemno razvita, skupaj z drogami in kurbami, predvsem za Kitajce. Zadnjih +5 let pa vlada v različnih fazah poskuša prepovedati in razbiti gambling industrijo...

Eno izmed mest, ki je bilo najbolj prizadeto, je Sihanoukvile (ob morju):

Želijo si, da bi ga na dolgi rok spremenili v nekaj drugega...

Ta mesta se trudijo oživeti s prostimi ekonomskimi conami, kar deluje:

Nekaj con obratuje že več let in s tem so privabili kitajske fabrike in zahodne korporacije ala Coca-Cola.

“ In general, the main investing countries are China (47%), followed by South Korea, Vietnam, Japan, and Singapore (National Bank of Cambodia). The construction industry attracts the largest share of foreign investors, followed by infrastructure, industry (especially textiles), agriculture, and tourism.

The government of Cambodia has made attracting foreign investment a top priority, highlighted by the passage of a new Investment Law in 2021 aimed at attracting more FDI, particularly in burgeoning sectors like agro-processing, electronics/machinery, healthcare, industrial parts, infrastructure, and green energy.

Investors are enticed with various incentives for foreign direct investment, including full foreign ownership of companies, corporate tax breaks, reduced corporate tax rates, duty-free importation of capital goods, and unrestricted capital repatriation. Moreover, Cambodia has established Special Economic Zones (SEZs) to enhance and streamline foreign investment opportunities, and three significant trade agreements came into effect in 2022: the Cambodia-China Free Trade Agreement (CCFTA), the Cambodia-Korea Free Trade Agreement (CKFTA), and the Regional Comprehensive Economic Partnership (RCEP).”

=--> BULLISH

· GRADBENIŠTVO / NEPREMIČNINE

Kambodža je frontier market v smislu razvijajoče se industrije. Ker pa imajo USD valuto, je tudi varni pristan za Kitajce, ki želijo shraniti prihranke/kapital izven kontrol kapitala doma. Posledično je velik deležnik nepremičninski trg v Kambodži, kar se bo v prihodnosti še povečalo, saj Kitajci ne bodo več toliko investirali v Kanado, EU, ipd. Tudi Rusi so iz UK prešaltali na Tajsko, ipd.

Cena nepremičnin v Phnom Penhu je med 2004 in 2007 eksplodirala iz 400$/m2 na 1550$/m2. Takrat je bila Južna Korea velik investitor, ki je bil prizadet v 2008 krizi in posledično so tudi nepremičnine v Phnom Penhu padle za 40-50% na 850$/m2 v 2010. Od 2010 do 2019 so cene ponovno rastle in dosegle 3250$/m2.

V 2020 pa so se začeli problemi. Vlada je udarila po gambling industriji, ki je bila doberšenj del gospodarstva. Covid je imel negativen vpliv, predvsem na turizem. Za tem dvig inflacije, kar prizadane Kambodžo kot importerja surovin. Potem banke zategnejo kredite in dvignejo obrestno mero. Kitajska kot največji investitor zaide v finančno krizo, podobno Japonska. Na trgu je bilo tudi že preveč ponudbe stanovanj, ker so gradili kot norci od 2010. Vse to skupaj je povzročilo padec cen nepremičnin za 20-25% od 2020-2023.

V 2024 se trg celo malo obrnil navzgor (je bottom in?)

Veliko Zahodnjakov, ki je kupilo stanovanja v Kambodži v 2017-2019 obdobju danes kriči, da ne moreš narediti profita z nakupom stanovanja tam ter da so slabi donosi. Večina je kupila overpriced stanovanja v centru po gringo cenah na vrhuncu booma ali blizu le tega, vmes je bilo še veliko prej omenjenih negativnih dogodkov, seveda so donosi slabi 7 let kasneje.

Točno takrat se je tudi začelo graditi v višave, kar je povzročilo preveč ponudbe (in rast cene zemlje se je usavila):

Posledično je situacija danes: Pesimizem

Vse to pa pomeni, da se je končno prenehalo graditi, kar bo okrnilo ponudbo...

Cene so se stabilizirale počasi, prav tako najemnine:

V 2024 je bilo dokončanih ogromno projektov iz preteklosti, podobno bo v 2025, medtem ko se bo rast v 2026 že počasi ustavila, sploh v nižjem cenovnem rangu stanovanj. Od 2027+ bo nove ponudbe zelo malo.

To so naslovi, ki jih želiš videti, ko kupuješ nepremičnino:

Gradbinci že pivotirajo v druge segmente:

Vsi največji investitorji z izjemo Južne Koreje so v 2024 prenehali z novimi investicijami, ker imajo probleme doma (ZDA, Japonska, Kitjska):

Naslednjih 12-24 mesecev bo verjetno še naprej težkih v Kambodži, kljub temu da so diverzificirani. Če pride globalni slowdown, kjer trpi tudi ZDA, poleg Kitjaske, tudi Kambodža verjetno ne bo ubežala.

· Prestrukturirati morajo domače banke in biznise, za kar imajo dovolj municije in ni problema.

· Vzpostavljajo domestični market obveznic do 2029, kar bo v prihdonje tudi boost na dolgi rok, delniški trgi imajo v prihodnosti možnost postati top emerging market, ki je trenutno premali, da bi koga zanimal, vendar je potencial in tudi tam se odvijajo reforme (Securities Market Reforms CSX)

· Kitajska se mora pobrati (kar se pomoje v dveh letih bo) in to bo velik boost nazaj za Kambodžo industrijsko, turistično in nepremičninsko. *Kitajski FDI v Kambodžo v Q1-2025 že nazaj.

· Tudi Japonska bo deloma bežala v Kambodžo, če yen popusti v naslednjih letih. Mogoče tudi delček Taivana, če se odvijejo fizična trenja ZDA-Kitajska (podobno kot Rusi in Ukrajinci v Gruzijo).

· Južna Korea je ciklična, na srednji rok bo še naprej močna:

· S tem ko bo vse več nacij odrezanih od zahoda in vse več kontrol kapitala ter birokratičnih KYC postpkov bo Kambodža potencialni mali varni pristan. Bi si mislil, da je 8% spodnje zgradbe kupljeno s strani Poljakov? (vse kupljeno z bitcoinom)

Targetira se tudi Ruse seveda:

· Tudi nepremičninski trg se bo v naslednjih dveh letih po mojem rešil, prepucal (kot se že dogaja) in imajo isti blueprint kot Zahod v 2008 (veš kaj je sledilo za tem v smislu cene nepremičnin), medtem ko bo povpraševanje rastlo (urbanizacija!) in ponudba okrnjena. Negativa je visok dolg do bdp domačinov (domestic credit to private sector % gdp 135%), ki so prezadolženi - to zna imeti negativen vpliv na nepremičninski sektor in lokalno ekonomijo - treba spremljati.

· Vlada ne deluje totalno nesposobna, kar je plus. Davčne iniciative za pomoč nepremičninskem sektorju so že sprejete. Tudi veliko bolj so vpeti v marketing “zeleni prehod” kot Kitajska in dosti se dela na uporabni digitalizaciji (e-commerce, ipd.). To bo plus na dolgi rok.

· Wild card je mogoče ZDA. Ali bo slowdown, kakšne vrste in kako dolgo? Bodo še naprej kupovali toliko od Kambodže? Mogoče več (prekinitev vezi s Kitajsko, problemi drugje i.e. Bangladeš, Myanmar)? Tudi tukaj se nagibam v pozitivno smer v primeru tenzij s Kitajsko. Američani sicer že sankcionirajo posamične tajkune v Kambodži (Magnitsky Act) in ne prodajajo orožja tja (arms embargo), vendar za enkrat so kot država na varnem, saj so premali, da bi koga brigalo za njih. Poleg tega US veliko kupuje od njih, ima korporacije tam.

Kambodža je v zanimivi situaciji, kjer profitirajo ne glede na dolar rate: če je dolar močan imajo večjo kupno moč in zaradi tega več/ceneje uvažajo stvari. Če je dolar šibak pa so pri izvozu bolj konkurenčni. Čudno rečeno, ampak Kambodža ima to, kar si Trump želi imeti doma: močno industrijsko bazo na dolarju.

DODATNI BULLISH DEJAVNIKI ZA NEPREMIČNINE:

· Skoraj nikjer drugje v Aziji tujcem ni dovoljeni kupovati nepremičnin!

Južna Korea, Japonska, Taivan, Singapur so že razviti. Tajski trg je poskočil in ratal predrag, na Filipinih se korekcije še čakajo. V Vietnamu lahko tujci kupujejo le določena overpriced stanovanja. Tudi Bali je že drag in ispet. V teh državah je tudi birokracija višja in predvsem davki! V Kambdoži ni davka na kapitalski dobiček za nepremičnine, kar je velik plus in ni veliko birokracije. Tudi pridobitev enoletne vize ali druge vrste rezidenstva je najlažje v Aziji, kar je velik plus proti sosedom. Malezija je čisto drugačen trg, ni v konkurenci s Kambodžo. Skratka, če želi tujec (vključno s Kitajci in drugimi Azijci) kupiti nepremičnino v Aziji, nima veliko izbire. Kambodža se je že in se še bo po mojem v prihodnosti izkazala kot top izbira. Druge države za enkrat ne kažejo, da bi se želele bolj odpreti, kar je plus za Kambodžo.

Povp. cene normalnih stanovanj v centru glede na okoliške države $/m2:

· Phnom Penh: 2.425$/m2

· Kuala Lumpur: 3.055$/m2

· BKK: 5.625$/m2

· Ho Chi Minh: 4.305$/m2

· Manila: 3.120$/m2

Specifika Phnom Penha je, da že 10min izven centra cena pade pod $1500/m2. Tukaj verjetno leži prilika, ker se bo center razširil v prihodnjih letih, medtem ko imaš trenutno popust -35% na ceni. Trenutno v PP živi samo 100.000 expatov (digitalni nomadi, delavci v multinacionalkah, upokojenci, ..), kar se bo mogoče večalo z vse večjo prisotnostjo globalnih znamk in delodajalcev ter dražje Tajske, boljše infrastrukture, ipd. Donos na oddajanje trenutno ni visok, vendar vseeno malo večji kot v EU, ter na sploh večji potencial, če se odvijejo nekateri prej našteti scenariji v prihodnosti.

Priložnosti so tudi v Siem Reap, Sihanoukvile, Kep, Kampot, ipd. vendar je bolj varna in izi investicija, v središču celotnega dogajanja, Phnom Penh. Naslednji dve leti znajo biti še težki in cene lahko še padajo dalje, ampak Cambodia je levered play na dvig Azije v naslednjih 10. letih. Sam sem zelo bullish na Azijo (ki dohiteva EU), bullish na Kambodžo mid/long term, zato BUY THE DIP.

Primer novega stanovanja 10min izven centra za <1450$/m2:

Če počakaš na firesale in daješ lowball ponudbe dobiš tudi za <1200$/m2, kar je za miljonsko glavno mesto, ki ima zgoraj omenjene predispozicije, 10min od centra, zelo dobro. Cena gradnje visokih stolpnic z opremo je cca $1.150/m2, ker je material 10% držaji v Kambodži, kot pri sosedih, ker večino uvažajo in ne proizvedejo doma. Širitev centra, relativni dvig Kambdože in podcenjenost proti sosedom, dvig Azije na splošno, varni USD pristan, zmanjšanje ponudbe na trgu, itd. je teza rasti, ko se določeni segmenti in države poberejo.

Kot omenjeno, bančni računi so podcenjeni, birokracije je malo, delniški trg bo tudi v prihodnosti sigurno bolj popularen (gold minerji ala Emerald resources pa so na radarju že sedaj). Če še naprej igrajo oba pola, bo industrija cvetela. Če jim daš še 10 let, bo tudi infrastruktura bolj primerna, turizem bolj popularen... Kaj če bi imel priliko se vrniti v 2008? V Kambodži jo imaš...

O paladiju sem pisal enkrat v povezavi z Rusijo, medtem ko sem platino omenil parkrat v zvezi z Južno Afriko. Za paladij sem bil “bearish” in za platino “bullish”. Od takrat je cena paladija padla za +70% na bolj primeren level okoli 1000 usd:

Platina se še naprej konsolidira okoli 900 usd, kar je enaka cena iz 2004 oz 2008:

Kaj je razlika med tema kovinama? Zakaj sem bullish? Zakaj so vsi bearish?

Paladij se v 85% primerov uporablja kot katalizator v izpuhu bencinskih avtomobilov za manjše izpuste. Iz tega razloga je to čisto industrijska kovina in nima povpraševanja s strani bank in ostalih monetarnih inštitucij.

Platina pa se v cca 1/3 primerov prav tako uporablja za avtomobilske katalizatorje, vendar primarno za dizelska vozila (ki so primarno heavy delovna vozila, tovornjaki, ipd.). Veliko je tudi povpraševanja s strani izdelovalcev nakita (23%), ker je idealna na izgled in za lahko oblikovanje nakita. 25% je druga industrijska uporaba, kot na primer medicina, gnojila in fiberglass. Prav tako pa ima tudi cca 13% povpraševanja s strani investicijskih inštitucij. Skratka, veliko bolj diverzificirano povpraševanje kot paladij.

Razmerje platina/paladij:

To je eden izmed razlogov, zakaj verjamem, da bo v prihodnje platina nudila boljši donos kot paladij. Ker pa se kovini kopljeta skupaj, sem želel najprej videti velik padec v ceni paladija, kar se je sedaj odvilo in podkrepilo mojo bullish tezo za platino.

Preden nadaljujemo, zakaj se je cena paladija sploh sesula?

-cena paladija je bila hitorično prenapihnjena glede na platino, kar je pomenilo, da so avto proizvajalci začeli zamenjavati paladij za platino v komponentah, kjer so lahko.

-avtoinudstrija se je generalno sesula v 2023, zaradi manjšega povpraševanja.

-traderji so se obrnili izjemno bearish na paladij zaradi pričakovanega “propada” bencinskih vozil v prihodnosti, kar se tudi vidi spodaj:

Vsi, ki so lahko bearish, so bearish. Torej, slabe novice so že vpoštevane v ceni (priced in). To me ne naredi bullish na paladij, vendar pove, da smo blizu dna in zdrava reorganizacija na trgu se je že začela, proizvajalci kovin in avtomobilov upoštevajo novo realnost (šok je za nami).

Mnogi ne vedo, da je 45% paladija proizvedenega v Rusiji:

To doda neko dodatno podporo ceni, v kolikor pride do sankcij, manjšega outputa, ipd. Poleg tega pa verjamem, da so uradni institucijski traderji mogoče vseeno preveč bearish. Oni namreč operirajo na predpostavkah, ki jim jih servirajo uradne vladne inštitucije na katere se zanašajo. Dobro vemo, da se večino teh napovedi ne uresniči. Ena izmed teh je, da bodo električna vozila izrinila ICE do (vstavi naključno letinco) leta.

Od leta 2015 je EU imela veliko rast EV avtomobilov, ki pa se počasi ustavlja.

Edini razlog za veliko rast so bile velike subvencije in “hype”. Države in ljudje imajo manj razpoložljivega dohodka, zato so subvencije manjše in manj volumna prodaje. Mnogi so tudi kupili EV in ugotovili, da “hype” ni vreden (če nimaš dovolj denarja še za en dodaten avto z notranjim izgorevanjem).

Poleg tega pa... in tukaj leži problem EU/ZDA uradnih napovedovalcev... G7 ni svet.

Večina sveta se še razvija in jim je za EV vseeno. Posledično globalno gledano napovedi tranzicije prej omenjenih inštitucij ne bodo držale.

S tem sem želel povedati, da tudi paladij ne bo postal neuporaben čez noč, kot se sedaj predpostavlja in odraža v ceni.

Kar pa se bo sigurno tudi zgodilo in se dogaja je, da bodo okoljski standardi za izpuhe bencinskih vozil vse bolj zategnjeni, kar pa samo pomeni še več potrebe za paladij na izpuh, kot do sedaj. Drugi pomemben dejavnik pa je tudi to, da ima Azija (in ponekje drugje) večjo rast hibridnih avtomobilov (zmagovalec Toyota), kot “pure EV”. Stvar je logična, saj je hibrid cenejši in dejansko bolj uporaben (bencin po avtocesti, elektrika po mestu). V kolikor se ta trend nadaljuje bo povpraševanje po paladiju imelo podporo preko hibridov. Skratka, traderji so preveč bearish longterm.

Če se vrnemo na platino...

Enega izmed najbolj bullish argumentov sploh še nisem omenjal in sicer VODIKOVE CELICE. To sem že v preteklosti omenjal (spodaj kopiram):

Vodikova celica v avtu (FCEV) deluje tako:

Pretvarja kemično energijo v električno, s tem ko katalizator loči elektrone in protone v vodiku,... whatever. POINT JE, da je katalizator iz platine!

“Today’s fuel cell cars need a full ounce of platinum versus a 2-4 grams PGM loading for the average gasoline or diesel vehicle.”

Poleg tega je dobro tudi razumet, da največ investirajo v sam research vodikovih celic ravno proizvajalci platine, saj se jim gre, da bi dobili večji market. Bottom line: long platinum = long FCEV

Več tukaj: https://platinuminvestment.com/about/hydrogen-demand

Kot lahko vidite povpraševanja po platini v prihodnje sigurno ne bo manj, medtem ko je “propad” paladija pretiran.

PONUDBA (SUPPLY)

Tolče se deficit glede na povpraševanje:

Več kot 70% platine se pridobi v Južni Afriki, 12% v Rusiji in 9% v Zimbabve (kar je nor riziko).

Zaradi slabega gospodarskega outlooka v avtomobilski industriji in padajoče cene paladija imajo proizvajalci v modelih (in realnosti) veliko manj profita, kar pomeni, da ne bodo izkopavali manj kvalitetnih depozitov.

V Južni Afriki se soočajo z izpadi elektrike, štrajki, varnostnimi zaustavitvami proizvodnje, okoljskimi pritiski EU, ipd.

Operiranje v Južni Afriki ni lahko, ker non-stop hodijo po robu totalnega mad-max kaosa, kar lahko posledično upočasni proizvodnjo platine.

Rusija ima v 2024 planiranih ogromno vzdrževanj smelterjev in probleme z izvozom (sankcije). ZDA pa se sooča s primanjkljajem delovne sile.

Kot zadnje dodam še reciklažo platine in paladija, za katero nekateri trdijo, da je “bearish” argument. Na kratko, ni.

Nekateri so pričakovali, da se bo zaradi “krožnega gospodarstva” izboljšalo recikliranje avtomobilskih katalizatorjev, kar bo posledično pomenilo veliko več platine na trgu. Kar se je zgodilo v 2023 je najmanjša reciklaža zadnjih 10 let (ki stagnira). Razlog so bolj striktna pravila kdo dejansko lahko to reciklira in (pazi to):

“ Recycling supply remained challenged, falling to its lowest annual level in our time series, with autocatalyst recycling declining by 17% year-on-year in 2023 on low end-of-life vehicle availability.“

Ljudje nimajo denarja za nove avtomobile in zato dlje obdržijo starejše, ki posledično dve leti kasneje pridejo na odpad (in potem reciklažo).

Kot zadnje izpostavim mali, vendar pomemben detajl, ki sem ga omenjal že pri paladiju zgoraj (in pri premogu v 2021). Evropa in ZDA nista svet:

Medtem ko skupno avtomobilsko povpraševanje po platini varira (glej rdeče stolpce na primer), pa ima World ex W.E. (svet izven Evrope) konstantno rast (glej temno zelene stolpce označeno z rdečimi pikicami). Skratka, še enkrat, večina uradnih napovedi na Zahodu o raznih tranzicijah in povpraševanju se po mojem moti.

Z nami se verjetno strinjajo tudi pri Kopernik Global (value investor fund), ki so v decembru 2023 kupovali delnice proizvajalcev platine:

V kolikor ste bullish na zlato še omenim, da je razmerje platina/zlato v več desetletnem dnu:

Platina je majhen market, bolj redek kot zlato:

To pomeni, da v kolikor se razmerje povrne na 2.5 iz 1971, 2001 in 2008 bo platina neznatno outperformala zlato (in srebro).

To vam ne govorimo, da kupite delnice proizvajalcev platine, niti vam ne govorim, da kupite platino. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v naslednjih 1-2 letih, sploh pa ne jaz, ki nisem chartist, ampak gledam stvari makro. Lahko pride recesija in cena platine/paladija pade na 850 usd ali še dlje stagnira, karkoli že.

Vem pa, da smo v 2020 kupili zlato in danes se nam smeji. V istem stilu smo v zadnjih dveh mesecih rovarili po platini in prepričan sem, da se nam bo v 2028 smejalo.

Update December 2025: se nam že smeji...

**slike

Če želite update za platino sporočite v komentar.

Do naslednjič.

Vaš borec iz ozadja

Rekel sem, da ne bom več letel s shitty letalskimi prevnozniki na long-haul. Seveda sem pristal na Plus-ultri za $240 enosmerno v Caracas...

Večina pomisli na diktaturo, kriminal, nafto in revščino, vendar je Venezuela veliko več kot to.

V 1970ih je bila Venezuela globalni gigant. Ustanoviteljica OPEX zveze, prva država na svetu s sovereign wealth skladom. Per capital BDP je bil na ravni Zahodne Nemčije, importiralo se je luxury avtomobile, alcohol, … Tam so bile najboljše francoske, italjanske, španske, idr. restavracije v LatAm. Ljudje so bili izobraženi in mesta moderna…

Več tukaj:

Ko so začeli počivati na lovorikah, se je razširila korupcija, cene nafte so padle, socialna situacija je postala napeta in São Paulo Forum je na oblast potisnil socialista Huga Cháveza. Ostali je zgodovina..

SUROVINE

Nobena druga država na svetu nima več nafte. V 2023 je Kitajska prejela 70 % venezuelskega izvoza, ZDA pa približno 23 %, in ta delež se povečuje.

Tudi Iran in Venezuela sta v letu 2022 pospešila menjavo dobrin (nafta, kondenzati, …). In to ni edino sodelovanje:

“Authorities from Venezuela and Iran signed an agreement in Caracas on Saturday for the installation of a fiber optic factory in the country, which has extended the use of this technology to expand Internet access, as well as to improve the quality of this service.”

“Venezuelan operators have agreed to work together on a project that seeks to “improve the quality of Internet traffic in the country without having to use the global network,” the Ministry of Science and Technology announced on Saturday.”

“«IXP technology (internet traffic exchange) will allow a point-to-point connection between national operators, eliminating dependence on international connections and ensuring that Internet traffic remains within the country, » the statement explains.”

Venezuela ima tudi znatne zaloge zemeljskega plina, več kot v Alžiriji ali na Norveškem.

Sicer ne sodeluje v trgovini s tekočim zemeljskim plinom (LNG). Vendar je Atlantic LNG januarja 2023 podpisal sporazum, ki Trinidadu in Tobagu omogoča sodelovanje z Venezuelo pri razvoju Dragon Field, ki ga upravlja Shell, kar bo pripeljalo do povečanja proizvodnje zemeljskega plina in odprlo vrata za izvoz.

Maja 2022 je OFAC dovolil družbama Eni in Repsol, da ponovno začneta izmenjavo nafte za posojila. Junija 2022 so tankerji prvič po več kot dveh letih prevozili venezuelsko surovo nafto v Španijo in Italijo.

Novembra 2022 je OFAC družbi Chevron podelil začasno licenco, ki ji omogoča ponovni začetek dejavnosti v Venezueli.

Da ne omenjamo drugih ogromnih nahajališč rudnin, kot so zlato, železna ruda, boksit, redke kovine, itd., ter neskončnih neokrnjenih plaž ob Karibskem morju in drugih naravnih čudes.

Ali ste vedeli, da obstaja mesto z imenom Arco minero del orinoco, kjer v trgovinah sprejemajo samo plačila v gramih zlata (sanje pripadnikov avstrijske ekonomske šole)?

Stranski note:

Za Venezuelo ni le zlato trdna valuta, ampak tudi nafta:

Stroge sankcije pomenijo strog proračun. Venezuela je bila ena redkih držav v Ameriki, ki je v času vrhunca pandemije zmanjšala svoj primanjkljaj.

Tesen proračun pa ne pomeni nujno slabih cest, tu pa pride na vrsto Kitajska...

Kljub dolgoletnemu zanemarjanju je infrastruktura Venezuele (ceste, letališča, pristanišča) zaradi nekdanjega statusa ene najbogatejših držav še vedno konkurenčna infrastrukturi mnogih drugih držav v regiji.

Kot je 23. avgusta 2022 poročal Bloomberg: „Venezuela se pogaja z globalnim energetskim gigantom Siemens Energy AG o popravilu elektrarn … Država namerava za obnovo sistema porabiti 1,5 milijarde dolarjev.“

To bomo še videli, vendar ni mogoče zanikati, da ima država strateško geografsko lego, 28 milijonov državljanov in veliko ljudi v tujini, ki pošiljajo denarna nakazila domov, kar vse pomaga gospodarstvu. Ki, mimogrede, po letu 2020 cveti:

Industrija in trgovina se ponovno oživljata: trgovine Zara in Renault so se leta 2024 vrnile v Venezuelo:

Gospodarstvo je raslo 13 zaporednih četrtletij. bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju leta 2024 povečal za 8,78 %, medtem ko je bil v prvem četrtletju porast 8,40 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2023 -Centralna banka Venezuele (BCV).

Posledično se nekateri hedge skladi prebujajo...

“Eduardo Cisneros co-founded a private-equity fund in Florida that has raised over $200 million from investors, according to a filing with the SEC. The fund, called 3B1 Guacamaya Fund LP, has already used about $60 million of that cash to snap up Venezuelan businesses, including a paint maker, over the past year.

Eduardo and his partner — Rodrigo Bitar, the head of a boutique New York-based M&A shop — are positioning themselves as early arrivals in what could prove to be a scramble to acquire choice assets in the once-wealthy nation at deeply discounted prices.”

Venezuela ima skromno 28-odstotno izkoriščenost svojega industrijskega sektorja, kar je za investitorje priložnost.

Ne glede na to, kako socialistična je država, bodo vedno obstajali žepi kapitalizma (za bogate).

Tudi borza ni mrtva, če imate odvetniško žilico. Neplačani venezuelski dolg je danes največji sklop spornih sredstev na planetu. Obstajajo terjatve v višini 150 milijard USD.

Znanec Swen je pred letom dni s svojim priporočilom Rusoro Mining na TSX pokazal, koliko se lahko zasluži z vlaganjem v venezuelski sodni spor: +1800 %.

Skratka, bistvo je, da kot contrarian vlagatelji gledamo izven črede. Sledimo državam, kot je Venezuela. V kaosu se najde priložnost. Seveda, razpeta je med silami CIA zahodne hegemonije in interesi Kitajske, Rusije, Kube, lastnega deep state-a (drug mafija, vojaška in politična korupcija), vendar mi smo apolitični. Kaos obrnemo v svojo korist, svetovno razcepljenost spremenimo v zagon. Tako smo v vsem tem kaosu našli skriti dragulj.

Imenuje se...

ISLA MARGARITA

Poceni nepremičnine, cvetoči turizem, odlično vreme, odlična hrana, višja raven varnosti, nihče ne plačuje davkov, svoboda, zagorela telesa, čudovite plaže, posebne ekonomske cone itd. 100% vibe

VREME = BOMBA

TURIZEM V VZPONU - NAJBOLJŠE PREDISPOZICIJE

“The president of the Chamber of Tourism of the state of Nueva Esparta, Griselda Contreras, reported that during the first half of 2024, the visit of foreigners to Margarita Island increased 68.1% compared to the same period in 2023.”

- Direktni leti iz Moskve so v polnem teku

- Varšava prav tako deluje

- Kitajska se pripravlja

- Turisti prihajajo tudi iz Ekvadorja

- Turistični operaterji iz Belorusije so obiskali sedem potencialnih destinacij v Venezueli

- Brazilija in Kolumbija že delujeta za sosednja mesta

- Madrid je v pripravi (pol Venezuele je tam praktično)

- Portugal bi lahko v prihodnosti na svojo ruto v Caracas dodal tudi Margarito

- Posebaj priljubljena destinacija za bogate Venezuelce, ki so pod sankcijami in ne morejo iz države

- Turčija do sedaj leti le v Caracas in potem naprej na Margarito

NEPREMIČNINE – PODCENJENE

Najboljše nepremičnine v Venezueli so trenutno na voljo z znatnim popustom pod nadomestno ceno, če se znajdete na trgu.

VARNOST se izboljšuje:

*Isla Margarita je najbolj varna v Venezueli.

INOVACIJE:

USDT se uporablja proti sankcijam. Frend gradi kripto mesto:

Priporočam ogled intervjuja, ki sta ga posnela prijatelja Ivor in Tim v El Salvadorju, medtem ko sem sam sipal rum in kokos – coco loco. Govora je bilo od Venezuele…

Več tukaj:

https://cryptocity.land/

Proste ekonomske cone (SEZ) se vzpostavljajo in Arabci investirajo:

“The Single Authority of the Special Economic Zone (SEZ) of the Nueva Esparta state, Samir Al Attrach, highlighted that the entity has three vertices that promote its socio-productive development.

One of them is non-financial services that include hotels, entertainment, theme parks, among others; the industrialist that empowers the Nueva Esparta state in the installation of new industries that will allow the export of products manufactured in Margarita; and the technological vertex.

Mr. Attrach highlighted that Nueva Esparta has allies such as Turkey, China and countries in the Persian Gulf region, such as the United Arab Emirates for the development of the region as a Special Economic Zone.”

SVOBODA

Res je, da tam ni politične svobode, vendar je bila svoboda med Covidom, nihče ne plačuje visokih davkov (samo na papirju), z 20 dolarji podkupnine se izogneš kaznim, rdeča luč je le priporočilo, vozi se na zadnjem delu pickupa, pije kokosovo vodo, brez pravil, brez registrskih tablic, brez »woke« kulture... Vrneš se nazaj v času petdeset let.

Party - #facts

»As of 2025, Venezuela has a total of 24 wins at Big Four international beauty pageants, the most by any country in the world, and consisting of seven Miss Universe titles, six Miss World titles, nine Miss International titles, and two Miss Earth titles.«

Če si mlad in željan dogodivščin zna biti na Isli MargaRITI bomba.

V sklopu bolj resnih tem pa zaključimo... zakaj hudiča sem rinil v Caracas ob volitvah 2024?

Private equity skladu sem pomagal pri nakupu hotela.

Plaže so svetovnega kova, varnost seveda dosti boljša kot na celini, cene tudi nižje, ker je otok praktično prosta ekonomska cona in ni davka. Infrastruktura je zastarela, dobrih hotelov, barov in restavracij je recimo pet. Tukaj leži priložnost…

Seveda je Venezuela špekulativna/riskantna investicija, vendar je to le ena od spremenljivk. Nov hotel ob plaži, kjer je cena na m2 pod ceno izgranje ne dobiš skoraj nikjer več na svetu že kakšnih 10 let. Operativne marže so lahko visoke, če pripelješ marketing “know-how”, ki ga trenutno tam ni in opremiš hotel po visokih Zahodnjaških standardih. Bifurkacija sveta na NATO in BRICs kar na enkrat postane veter v hrbet, ker pospešeno Rusi, Iranci, Kitajci, idr. drugje niso dobrodošli in nimajo predsodkov pred Venezuelo, tukaj je torej velik “demand” glede na “supply”. Dodatno je ogromen demand tudi s strani Venezuelcev samih, od katerih so mnogi zaradi korupcije, drog, monopolov, ipd. nesramno bogati in ne morejo zapustiti države. Isla Margarita je njihov “safe space”, kjer lahko uživajo.

Glede na 25 letni venezuelski bear market je država tako v podnu, da imaš priložnosti povsod (biznisi, logistika, skladišča, itd.). Eden izmed investitorjev v hotel (Rus) ne more niti pripeljati svoje jahte, ker ni porta. Pogovarjala sva se, da bi sposoben Evropejec, ki zna špansko, v enem letu tam lahko prilezel na 5k$/mesec brez problema, če bi nudil storitve tujcem (ki jih je vse več). HighIQ ljudje so namreč po večini zbežali v Miami, Madrid in Bogoto.

Storitve v smislu nakupa nepremičnin, airbnb management, pridobivanje prebivališča, urejanje birokracije, odprtje firme, splošno svetovanje, operativni management hotelov, dating scena, itd. Itd. Dobesedno tega trenutno tam ni – ni človeka, ki bi bil sposoben glede na naš standard opravljati delo, medtem ko je povpraševanja po tem večje kot bi si mislil.

Primer investicije v butični hotel:

Capital gains upside bi bil vsaj 3x. Cartagena, Colombia je delno primerljiva destinacija, čeprav ima dosti manj potenciala (slabše plaže, ipd.) in so cene trenutno 3x.

Kar se tiče infrastrukture na otoku imaš en super moderen shopping mall:

Ter cca 5-10 dobrih barov in restavracij. Edini problem so občasni/pogosti izpadi elektrike, ampak vsi dobri hoteli imajo svoje generatorje. Problem je le, če imaš stanovanje. Seveda pa ni vse rožnato, ker je sama operativa zelo zahtevna – potrebuješ lokalnega partnerja, podmazati moraš na desetine ljudi, vse traja, itd.

KOMENTAR 2025 DECEMBER

Leto in pol po mojem obisku Venezuele se stvari spreminjajo. Trump grozi z invazijo in menjavo tamkajšnje vlade. To seveda nima veze z drogami, niti z nafto.

Glavna pot za droge je Kolumbija in poleg vsega le to ZDA tudi omogoča, Venezula je nepomemben player na tem področju. Kar se tiče nafte pa realno nima nobene veze, ker Chevron že leta tam operira. Poleg tega je infrastruktura slaba, kar se ne uredi hitro in varnost problematična. Tudi cena nafte je trenutno v podnu. Generalno se fokusiranje na depozite tam ne splača, ker sta Guayana, Brazilija in Vaca Muerta, Argentina v hudem vzponu, to tudi vsi o&g insiderji vedo. Plus ZDA ima Permian basin.

Zakaj torej preobrat po mojem?

ZDA želi totalno kontrolo nad koridorjem sever-jug, kar se je kazalo z retoriko glede Greenlandije (in norther sea route), do Panamskega prekopa, El Salvadorja, do preobratov volitev v Boliviji, Čilu, Argentini, itd. Skratka, ZDA ne želi kitajskega in ruskega vpliva na Zahodnih tleh.

Kratkoročno pričakujem bolečino v Venezueli. Srednjeročno pa je to potencialno priložnost desetletja. Cene nepremičnin na Isli Margariti že rastejo. Mnogim je jasno, da lahko ta otok postane top LatAm turistični hub:

Boste šli na obisk, če Trump preobrne vlado in “poseje malo demokracije”?:)

Januar 2026 update: Maduro je naredil deal, Amerika je notri. Z nafto seveda to nima veze, temveč z Iranom, Kitajsko in Rusijo. Če vas zanima podrobnejša razlaga sporočite v komentar. Drugače pa vas vabim na prelepo Islo Margarito, kjer so naši prej omenjeni partnerji že naredili lep profit.

Do naslednjič,

Vaš borec iz ozadja

Zakaj Miami?

Ker ima ZDA še vedno najboljši tradfi banking na svetu, poleg seveda nekaterih ostalih. Veliko so vredne točke na kreditinih karticah, če veliko potuješ. JP Morgan Chase je še vedno top banka. Če veliko posluješ v Latinski ameriki sta USD in US še vedno top dog in rešitev. US LLC je še vedno top globalna struktura. Če nisi Američan, ki ga veže njihov sistem, je ZDA davčna oaza (še posebno za Evropejce), ker imajo pass-through sistem = 0% davka, če imaš dobro davčno rezidenstvo.

Odkar je Californija ratala Commiefornia je verjetno Miami najboljše mesto v US. Tam je tudi +50% latincov! Little Havana in to..

Povsod se govori špansko. Tudi sami Američani tam so zelo prijazni, verjetno ker je obmorsko mesto.

Cene so visoke, ampak so tudi plače dosti višje v primerjavi z EU. Poleg tega, če znaš špansko in hodiš v latinske “beznice” ješ zelo dobro in zelo poceni (reicmo $9 za XXXL svež sendvič s kuhano šunko, itd.). Na fancy večerjah, koktejlih te bodo ocegulili seveda. Prevoz/Uber je mogoče dražji. Hotel vsaj recimo $100/noč, kar ni nič nenavadnega. Cene v trgovinah (ala trader joe) pa niso nič posebnega sploh, enako kot pri nas. Najemnina, zdravstvo, kavice in restavracije so drage, hrana pa je isto kot pri nas, če kuhaš doma ali ješ pri latincih. Cene avtomobilov podobne kot pri nas, elektronika, obleke tudi oziroma celo ceneje.

Miami je top in letalske povezave z EU so super, priporočam obisk za turizen, banking, biznis, …

WALL ST JOB v ZDA

Dela se od 9-8 čez teden in od doma v soboto (skupaj s prevozom definitivno +80 ur tedensko), pri delu moraš biti zelo zbran in natančen, kar je izčrpajoče, stres je velik, ker so številke pomembne, odgovornost, in za resno napako si izi odpuščen, medtem ko jo je dokaj izi naredit.

Finančni sektor je v realnosti dosti slabši, kot se mogoče sliši. Velika konkurenca, kar niža plače in daljši delovnik, poceni Indijci, sedaj še velika AI sprememba in ohladitev “private equity” klime. Recimo $120k net letno se mogoče sliši veliko, ampak 10 let nazaj je bila plača $100k letno, tako da rast ni velika, stroški dosti višji istočasno; podobno v velikih drugih panogah itak. Primeri za NY investment banking:

Z bonusom, pred davki: (minus cca 40% treba odbit torej)

2010s:

• Analist: cca $110-180k letno

• Associate: cca $200-300k letno

• VP: cca $350-500k letno

• Managing Director: cca $500-$2M letno

2025:

• Analyst: cca $150-220k letno

• Associate: cca $200-400k letno

• VP: cca $350-600k letno

• Managing Director: cca $500-$2M letno

Mogoče se sliši veliko ampak so stroški tudi dosti višji. Tudi veliko stresa, ker si odgovoren za vse in odprt/izpostavljen za tožbe. Treba bit zelo pozoren in natančen ko delaš s številkami, ni kot random odpisovanje na komercialni mail, da lahko zraven poslušaš podcast. Nižje marže tudi na nivoju delodajalca gledano zadnjedva desetletja. Biti v tehnološkem sektorju je bilo sigurno boljše. Finančni sektor je kriza 2008 zelo prizadela in ni se čisto pobral sploh, še prej dot.com v 2000 in potem covid 2020, naslednja kriza bo verjetno prav tako velik problem. Plače padejo in se ne poberejo. Podobno je bilo v Sloveniji in drugje po svetu tudi z drugimi panogami, npr. cene revizije računovodskih izkazov.

Ena izmed točk kjer se za “malo truda” printa keš v financah zadnji čas so verjetno zeleni ESG bullshit certifikati, ker so jih firme primorane imet in je nekaj novega in se nabije cena. Dober keš seveda se dela tudi na top nivojih, ampak moraš garat vsaj +25 let po 10 ur na dan (in vmes zelo v rit lezt in delat na “sales skillsih”), da do tja prilezeš.

Skratka, če te to res ne veseli in nisi top talent (ter znaš delat z ljudmi!), boš verjetno obstal na nekem middle management nivoju z veliko dela in odgovornosti in “usrano” plačo za vedno - boš pa imel nek super title ala senior manager na vizitki. Lahko greš na svoje, ampak dela je isto, ostane ti več na koncu, ampak imaš tudi več rizika in drugega dodatnega dela, da vse vzpostaviš. Dobri jobi se seveda še najdejo, če si sposoben npr. v boutique family office/hedge fund, ampak tega je zelo malo na trgu in huda konkurenca. Dobra opcija je tudi financar za O&G industrijo v Texasu na primer.

Še en podoben primer je znanec, ki dela prodajo za zbiranje kapitala za tech in farmacevtske firme. Služi od provizije, preživi 8 ur na dan samo na zoomu, skupno dela po 12 ur na dan, pobira cca $20-30k mesečno, ampak dobesedno prodaja šit firme in leze v rit ljudem, kar je grozno in s finančno krizo se bo to občutno ohladilo verjetno.

Kot zanimivost, Ameriški BDP proti EU je kot EU proti Turčiji, ogromna razlika se je naredila od 2008. In Slovenci doma (cela vzhodna EU verjetno) delajo za čisto premale plače. Po svetu smo realno zelo cenjeni, ker smo sposobni in delovni, plus zadovoljni, če dobimo 50% plače Američana. Samo doma ti država pobere 50% od plače in trg ni dovolj velik (spet, ker nismo business friendly država, da bi se firme odpirale), da bi rabli tolko odvetnikov, biotehnologov, financarjev, nepremičninarjev, itd. kar zbije plače v podn. Met delavnico, ki menja gume ali gradbeno podjetje (ker primanjkuje in še lah več z davkom šmudlaš) je po mojem veliko bolj profitabilno realno, če se znaš it. Ne vidim, da bi se to spremenilo. Programerjem je šlo še dokaj dobro, sedaj z AI idr. pa bodo tudi oni pečeni. Se je že začelo poznat. Rešitev je pomoje, da delaš kar te veseli in kjer se veliko naučiš/dobiš poznanstva, ker najdit dobro plačan job, samo da delaš za keš, bo vse težje. Razen če greš za varilca potapljača na offshore naftno ploščad:) Odpret svoj biz je tudi opcija, ampak ukvarjat se z davki/birokracijo, ter slabimi/premalo zaposlenimi pri debilni slovenski delovni zakonodaji in malem trgu je strel v glavo. Seveda, če že imaš utečen biznis od familije je okej, če pa začenjaš iz nule je ena huda muka v Sloveniji (država škrta in fouš). Kaj ti misliš?

PARALLEL BANKING Konferenca

Udeležili smo se konference o paralelnem bančništvu, ki je nov disruptor trenutnega sistemo in po mojem prihodnost. Nikoli nisem pohengal s “kripto bros”, ki nimajo pojma o bančnem sistemu, shillajo XRP in mislijo, da so boga za jajca potegnal. Ta konferenca pa je združevala ljudi iz tradfi in defi, kar ima veliko več smisla.

Bančni sektor bo v desetih letih neprepoznaven. V smislu tradfi so v vzponu EMI inštitucije - electronic money institutions - manj-regulirane banke, kar je zelo pozitivno - decentralizacija. FDIC je itak broke. Če združiš EMI z defi dobiš paralelno banko, ki povezuje fiat in crypto in rešuje realne probleme - npr. čezmejne transakcije v Kenijo, ipd. In preprečitev cenzure/ohranitev zasebnosti in kontrole:

V apple walletu boš imel v prihodnosti osebno, vax status, passport, itd. EUR bo cEUR (cbdc) na blockchainu, kjer bo runnal AI agent in preverjal compliance za vsako tvojo transakcijo.

DEFI svet se seli v realnosti:

· Regulatorno: gary gensler je zamenjan, bankam je po novem dovoljeno imeti kripto na bilancah, defi protokoli so regulirani/sprejeti (npr. mica) - to je šele letos na novo vse skup

· Tehnološko: pametne pogodbe, AI implementacija - šele letos realno

· Politično: trump idr. podpirajo kripto zaradi svojega pohlepa, rusija, venezuela idr. podpirajo kripto za obitev sankcij, manjše države sprejemajo kripto firme zaradi več zaslužka, itd. - sprejetje politično

· Market: velik wallet adoption, circle IPO, bitcoin ETF, tether gigant, bitcoin bonds, itd. - tradfi market začel sprejemat kripto

Lahko bi napisal veliko več, ampak bottom line. Blockchain, pametne pogodbe, AI, defi - vse to brez dvoma je prihodnost. Veliko je vredno, če to razumeš, drugače boš ostal zadaj. Ampak to pa ne pomeni, da bodo random projekti ali celo bitcoin, ipd. dobra investicija na srednji rok.

Če se poglobiš v gonilce cene bitcoina (in ostalih coinov posledično), npr. sailor, etfs, usdt, globalna likvidnost, ... stvar verjetno ni vdržna. Šlo bo do neke točke, kjer pa pač več ne bo šlo in bo vse skup dropnilo +80% - pomisli/preštudiraj LTCM v 2000. To pa ne pomeni, da je to scam. Na žalost tako market deluje dandanes. Amazon je dropnil 95% v 2001, kljub temu da je bil prihodnost! Market se bo spucal, volatilnost bo božjastna.

USDT ima veliko uporabno vrednost in pride prav US vladi, ker printajo keš in kupujejo US obveznice (in bitcoin). Ko počijo obveznice, verjetno poči usdt, poči bitcoin, poči vsak shitcoin. O tem sem se na Kajmanskih otokih pogovarjal s sosedom od co-founderja USDT, ki živi na Bahamih. Sicer v zadnjem času Tether dela veliko pravih potez.

Tudi sam bitcoin je verjetno CIA/DOD projekt (glej dokument npr NSA how to make a mint), da spravi ljudi na blockchain in od tam na CBDC. Ampak isto je bilo z internetom, ki ga je naredil DOD. Lahko ga uporabiš za svojo korist in boljše življenje ali pa gledaš cele dneve tiktok.

Skratka, to je prihodnost, splača se bit v tem okolju in ga poznat, tudi v prihodnosti bo verjetno top investicija na dolgi rok, ampak ne mislit, da bo skos vse super in fajn, da ne rabiš diverzifikacije, da je kripto alfa in omega, da ne bo dolgih obdobjih realne krize in ne se slepit, da 98% projektov trenutno ni nepotrebnih bullshitov. Tudi mnogi projekti, ki imajo realno vrednost, mogoče ne uspejo, kot je bil to netscape nekoč. In ne mislit, da si upornik izven sistema, če imaš usdt in bitcoin, ker vse to podpirajo tudi mnoge vlade in mainstream po svetu.