KAJMANSKI OTOKI (British Overseas Territories) 🇰🇾 🇰🇾 🇰🇾
Za bogatune...
POZITIVNE LASTNOSTI
· Nizki davki - 0% tax!
• Zelo varno.
• Super vreme.
• Zares lepe plaže. Sproščujoče ozračje. Vodni športi.
• Uradni jezik je Angleščina, ker so britanski neodvisni teritorij.
*Imajo svojo upravo/zakone/politiko/potni list, ampak imajo tudi UK državljanstvo in njihovo varnost ter podporo. Praktično oaza za bogate Angleže/Kanadčane/Evropejce. Z višanjem davkov samo sebi nabijamo davek, vsak resen model gre na Kajman, Švico, UAE, itd. in ne vidiš niti centa več od njega/nje.
• Stabilna politika, ni korupcije, itd. Spoštovano ozemlje po svetu.
• Razvita finančna infrastruktura, top crypto hub.
*Največ investicijskih skladov in kripto skladov inkorporiranih tam. Banking je ok, ampak težko dosegljiv in drag. KYC/AML je Evropski (-), ampak ni reportinga zunanjim (+), več zasebnosti/zaščite.
• Dober networking community podjetnikov, visok povprečen IQ.
*Od 80.000 prebivalcev na otoku je 7000 miljonarjev, 110 centimiljonarjev (+$100M) in 15 miljarderjev.
• Zelo dobro zdravstvo (nove bolnice, dohtarji iz US in UK) - nobeno mesto na svetu z 80k prebivalci nima toliko bolnic. Za zelo specialne storitve pa si hitro v Miami-ju ali Kanadi.
• Zelo dobre mednarodne šole za otroke - US & UK, skratka prilagojeno bogatim familijam.
• CEC (cayman enterprise city) - ekonomska cona kot otok se osredotoča na high-end industrije:
Posledično tudi dosti dobro plačanih in zanimivih delovnih mest za tujce.
· Imajo enega najboljših trezorjev za zlato, konkurenca Singapurju, Lihtenštajnu, Švici, itd.
NEGATIVNE LASTNOSTI
• Visoki stroški življenja (več spodaj)
• Za pridobitev rezidenstva moraš kupit nepremičnine v vrednosti vsaj 2.5 mio USD.
• Zelo slab in oster odziv na covid - tiranija.
• Dolgočasno za ljudi brez familije (slab nightlife, itd.)
• Slabe letalske povezave z EU in Azijo. Dobre samo z ZDA in Kanado (ter Panamo).
• Za biti tam rabiš nujno kupit ali najet avto, ker je vse razpotegnjeno po otoku in se nič ne da peš, taksi pa je zelo drag. Tudi zelo gost promet ob rush-hour.
• Nič ni narejeno na otoku, vse je importirano, kar pomeni dražje in težje naročiti karkoli.
• Težko začeti nefinančni biznis. Dokler delaš finančne, tehnološke, ipd. storitve ni problema. Če pa želi recimo tvoja žena odpreti fitnes, šolo potapljanja, restavracijo ali zobno ordinacijo, je zelo težko, ker na to gledajo kot da kradeš delo domačinom in ni pod okriljem proste ekonomske cone, kar pomeni da rabiš veliko več dovoljenj, prosjačenj, časa, da spraviš skozi. Zaposliti se v že obstoječem biznisu kajmanskega državljana pa je izi.
• Zadnje čase nekateri domačini niso najbolj navdušeni nad bogatimi tujci, ki jih je vse več na otoku, zato se občasno pritožujejo politikom (ki so seveda domačini, pol angleži). Priseljencev je dosti več kot pristnih tam rojenih ljudi, tako da realno so tujci zavzeli otok. Ampak vsi ti ljudje živijo tam in po 10. letih dobijo potni list, po 16. še angleškega, in so večinoma iz US, UK, Kanade, EU, ipd. Vsi ti dvigujejo standard celega otoka in razumljivo je, da nek ribič, ki želi "ya man" life izvisi. To je sicer slabo, ampak istočasno je Kajman edini resen otok na Karibih, ki je svetovno razvit in ne latinski/karibski shithole. Medtem ko so celi karibi "ya man" life, kjer se nič ne naredi. To je tailwind za Kajmanske otoke, ker se vse več bogatašev iz Bahamov, St. Kitts & Nevis, ipd. preseljuje na tja. BVI (British Virgin Islands) je mini konkurenca, ampak nima tako razvite celostne situacije - življenje je definitvno lažje na Kajmanskih.
TLDR:
St. Kitts & Nevis - samo za potencialno kupit potni list.
Bahami - so out, pase.
Sejšeli - so out, pase.
Cayman islands - za lifestyle in za opertivo resnih skladov.
BVI - za operativo manjših family office/crypto firm (ceneje in manj birokratično kot Cayman, vendar malo manj priznano).
STROŠKI:
Hotel je minimalno $250/noč, normalno $400-$600/noč - za nič posebnega. Taksi 15min je $40, 8min = $20. Hrana = draga. Kot turist nima smisla it tja, razen s križarko za en dan.
Long-term življenje je zanimiva situacija:
Pogovarjal sem se s Poljakom, ki dela compliance za sklade. Star cca 40 z ženo in otrokom. Delavcev je cca 40.000 na otoku in dobijo 5 letno vizo. Najmenina njegove navadne male hiše $5k/mesec, stroški “samo” cca $1000 (ker nima bazena), $1500 za hrano, $1500 za avto in drugo. Zapravi $9k mesečno, ima pa $12k mesečno plačo, tako da prišpara 3k/mesec. Več kot je plača na Poljskem (in žena ne dela). Ampak tam že dela nekaj časa in je na višji poziciji, v štartu verjetno ne prišparaš nič. Se mu pa kolca po domu in mestnem življenju, tako da razmišlja o odhodu v Dubaj. Tudi vse te službe bodo nastradale, če pride finančna kriza stila 08’.
Visoki stroški življenja so tako prikriti davek, ki ga plačaš, če si tam. Ko kupiš hišo moraš plačat 8% davka državi, to je edini realni davek, ki ga imajo izven uvoznih davkov. Drago je tudi zavarovanje zaradi hurikanov in monopola, za hišo cca $25k letno! Izven tega pa je vse 0%, tako da fiksni stroški so visoki, ampak če printaš dober dnar je to nepomembno.
Pri Borcih operiramo sklad iz BVI, tako da za več info na temo inkorporacije, fund admina in bankinga brez problema vprašate spodaj.