MITI IN RESNICE O NUKLEARNI EKSPLOZIJI
Your Freedom Begins The Day You Realize...
Velika večina ljudi ima napačno predstavo o poteku in učinkih nuklearne eksplozije.
Glede na to, da ima Evropa na vratih vojno ofenzivo, povrhu z nuklearno velesilo, bi bilo za pričakovati, da bo ljudstvo bolj izobraženo v tej smeri. Če že ne s strani medijev in strokovnjakov, pa vsaj samoiniciativno.
Nemesto tega, naša izobrazba izhaja iz Hollywoodskih filmov.
Navadno teče misel v smeri, da bo NATO z močjo pogajanj, grožnjami ali drugače že preprečil eskalacijo do nuklearne točke. V kolikor ne, bo z Rusijo konec. Poleg tega pa bo v primeru nuklearne eksplozije tako ali tako vse uničeno in nima smisla o tem diskutirati ali se za ta primer pripraviti. Pa je temu res tako?
Spodaj so povzete nekatere točke po knjigi Nuclear war survival skills, napisane s strani strokovnjaka g. Cresson H. Kearny iz leta 1979 ozrioma posodobljene verzije 1987, kot odziv na hladno vojno s Sovjetsko Zvezo (obstaja tudi neuradna posodobljena različica iz 2022, ki ni veliko drugačna).
Še prej pa mali dodatek, ki v takratnem času še ni bil tako dodelan/popularen - taktično nuklearno orožje.
Hollywood vsakokrat predstavi nuklearno eksplozijo kot posledico izstreljene STRATEŠKE nuklearne bombe, ki ima moč od 100 kiloton (kt) do več megaton in potuje preko kontinentov (ICBM). Danes pa so realnost TAKTIČNE nuklearne bombe.
Te so veliko manjše, imajo drugačen sistem izstrelitve, veliko manjši domet (do 500km) in veliko manjšo moč (od 0.01kt do 50kt). Kot primer, bombi odvrženi na Hiršimo in Nagasaki sta imeli moč 15kt in 20kt, kar jih uvršča med večja taktična orožja. Takratni izstrelitveni sistemi so bili nenatančni iz izkoristek moči bombe slabši. V Hirošimi je umrlo cca 125.000 ljudi, uničen je bil radius 1.6 km in požari so se raztezali cca 11 kvadratnih km. Kljub ogromni tragediji, realnost ni bila niti približno takšna kot se prikazuje v filmih.
Cilj taktičnega nuklearnega orožja ni uničenje civilnih mest ali vsesplošno razdejanje narave, temveč sprememba poteka bojne ofenzive, uničenje specifične vojaške tarče/infrastrukture, povzročitev kaosa, ipd. Precizni sistemi to danes omogočajo.
Iz tega razloga je veliko bolj verjetnen scenarij (po mnenju g. Steven Harris) dejanska detonacija ene ali večih taktičnih bomb, tako s strani Rusije kot ZDA na ozemlju Ukrajine/Rusije recimo, pri tem da ni ranjen noben civilist in narava ni opustošena v takšni meri kot si večina predstavlja, saj je moč bomb omejena/prilagojena/usmerjena. Več pa spodaj...
NEVARNOSTI NUKLEARNIH OROŽIJ - MITI IN DEJSTVA (C. Kearny)
MIT ŠT. 1: Radiacijski oblak bi zastrupil zrak in okolje, kar bi povzročilo izumrtje.
Najtežji in najnevarnejši delci iz gobastega oblaka padejo na zemljo zelo blizu točke žarišča (se ne prenašajo daleč naprej). Manjši delci pa se pomikajo z vetrom, ampak obstaja veliko možnosti, da radioaktivni delci ne padejo na tla tudi več tednov (v tem času pa izgubijo veliko radioaktivnosti).
Na zgornji sliki vidimo izpostavljenost radiaciji (gama/X ray) po eksploziji. Roentgen (R) je enota za merjenje izpostavljenosti, ki bi bila eno uro po eksploziji 1000 R/hr. Že 48 ur po eksploziji bi se to zmanjšalo na 10 R/hr. V realnosti bi bil zrak v tistem okolju dovolj varen po dveh tednih od eksplozije.
MIT ŠT. 2: Radiacija (gama/X ray) predre vse
Že 45cm zemlje nudi dovoljšnjo zaščito. Globoke kleti, podzemne postaje, ipd. so kratkoročna rešitev. Ni potrebe po posebnih bunkerjih, če nisi v središču eksplozije, kjer potrebuješ "anti-blast" vrata, zaradi pritiska, ki ga ustvari eksplozija. Veliko ljudi je celo preživelo v globokih podzemnih postajah zelo blizu "ground zero" na Japonskem.
MIT ŠT. 3: Nuklearna eksplozija bi povzročila neukrotljive požare, ki bi zameglili nebo in uničili velik del površine
To se do neke mere lahko zgodi le v primeru eksplozije največje strateške več-megatonske bombe, pri tem da mora biti vreme jasno in suho (dovzetno za vžig). Velika taktična 20kt bomba lahko uniči recimo "samo" 3km okolice. Tudi v primeru, da bi ZDA in Rusija dejansko izstrelile strateške nuklearne ICBM bombe, bi preostanek sveta preživel. Tudi koncept nuklearne zime, kot posledica zameglitve neba je po mnenju in modelih C. Kearny pretirana zgodba.
Zgoraj navedeni primeri eksplozije strateške:
20 megaton = 20 milj
1 megatona = 5 milj
200 kiloton = 2.7 milj
MIT ŠT. 4: Ob eksploziji bo večina vode in hrane onesnažena
Kot že omenjeno, v primeru eksplozije taktične bombe, radius onesnaženja ne bo velik. Poleg tega je voda iz globin, rezervarjev, ipd. še vedno pitna. Obstajajo tudi načini filtracije radioaktivnih delcev iz vode. Hrana v konzervi ali pakiranju je užitna. Zemlja ostane rodovitna, le odmakniti je treba vrhni sloj na katerega so padli delci. Živali iz hleva so užitne, dokler ne jejo onesnažene trave in niso bile izpostavljene kritični radiaciji (oddaljenost). Poučite se o razliki med alfa, beta in gama delcih ter njihovi razpadni dobi.
Zgornji miti in še mnogo več, je opisano v omenjeni knjigi, ki jo lahko najdete na spletu.
Kot zanimivost naj še omenim, da je ZDA leta 1954 sprožila multimegatonsko bombo 250km od Maršalovih otokov ter "napačno" predvidla smer vetra. Tamkajšnji prebivalci so dva dni vdihavali, jedli in se dotikali radioaktivnih delcev brez vedenja. Predvidevali so, da prihajajo iz vulkana. Torej, še enkrat, realnost je drugačna od Hollywood filmov.
https://nypost.com/2021/11/20/biggest-us-nuclear-bomb-test-destroyed-an-island-and-lives/
Dodatek k zgornjemu je tudi knjiga EMP Attacks and Solar Storms od Arthur T. Bradley. Poleg izjemno zanimivih opisov EMP eksperimentov in preteklih solarnih neviht so elektro-magnetni impulzi povezani tudi z detonacijo atomske bombe na višini.
Močan tok elektromagnetne energije lahko poškoduje električna omrežja. Le ta pa nastane kot stranski produkt eksplozije nuklearne bombe na višini, močne solarne nevihte ali uporabe specifičnega EMP vojaškega orožja direktnih energetskih valov (HPM). EMP detonacija na višini ni škodljiva za ljudi, temveč s preobremenitvijo poškoduje električna omrežja in električne naprave, kar povzroči izjemen kaos, saj na tem temelji osnovna infrastruktura kot npr. čistilne naprave za vodo, proizvodnja in distribucija hrane, komunikacije, bančništvo, proizvodnja goriva, transport, nujne javne storitve, itd.
O tem je bilo napisano že zelo veliko:
Kot zanimivost: Solarne nevihte v preteklosti
1/9/1859 Carrington event
9/3/1989 Quebec
14/7/2000 missed
19/10/2003 X45 event missed
Med drugim so radioaktivni tudi banana, zobozdravniški X-ray in recimo letenje, tako da to ni nobena "taboo" tema. Pomembna je doza/izpostavljenost in ne radiacija sama po sebi, zato tudi ob manjši nuklearni eksploziji ni vse črno belo, kot si večina predstavlja.
Knjiga je dostopna online: https://www.oism.org/nwss/s73p912.htm
Če se ti zgoraj omenjeno zdi pretiravanje in premalo realno, da bi se bilo na to treba pripraviti te opomnim, da je lahko splošna priprava zelo uporabna tudi pri mnogih drugih nepredvidljivih dogodkih:
-poplave (backflow, kontaminirana voda), potresi, snežne nevihte, toča/žled (blackout), požari, pandemije, kemijska kontaminacija npr. iztirjen vlak/industrija, izpadi elektrike, radiacija, vojna, kibernetski napadi, ipd.
Realen primer ne dolgo nazaj, eden izmed mnogih:
"Overton okno je območje politično sprejemljivih diskusij med širšo populacijo v določenem trenutku."
S prvim delom smo torej razjasnili, da se nuklearno detonacijo dejansko lahko preživi in da je novodobni potek vojne s taktičnimi orožji dosti drugačen, kot nam je predstavljeno v filmih. Zakaj je to pomembno?
Večina se ne pripravi na tak dogodek (mentalno, operativno), kljub recimo grožnjam Rusije, ker verjamejo, da bi bilo v tem primeru: "itak vsega konec". Temu seveda ni tako in namesto "hitre smrti", bi nastopili strah, kaos in trpljenje. Vrste pred trgovino, kaos na cesti, zatekanje v kleti brez osnovnih potrebščin, vsakodnevno spremljanje novic v grozi, ...
Drugi del knjige (Nuclear war survival skills) se dotakne priprave na tak scenarij. Opremljeni z zgornjim znanjem, določenimi osnovnimi potrebščinami in nekaj organizacije ste lahko mnogo bolj mirni in samozavestni v primeru, da do česa podobnega pride.
To vam bo omogočalo jasnejši pregled na dogajanjem, poleg tega pa ne boste v breme državnim virom (bolnice, policija, zatočišča, ...), ki bodo prezasedeni in ste kot odgovoren državljan lahko steber ožje skupnosti.
PRIPRAVA
Ljudje ob omembi "nuklearna" prvo pomislijo na hazmat obleke in gas maske. Moram vas razočarat, to je spet Hollywood. V kolikor bi res prišlo do nuklearnega incidenta, ne bi smeli iz varnega okolja, dokler ta dva pripomočka dejansko ne bi bila več potrebna. Poleg tega, glede na današnjo kondicijo povprečnega človeka, le ta ne zdrži niti 10 minut v polni opravi. Realnost je veliko bolj dolgočasna.
Taktična nuklearna ekplozija bi bila zabeležena nekje daleč od povprečnega človeka, ki bi jo izkusil le preko izpadov elektrike, TV novic in blažjih zaznav radiacije v zraku s strani raznih Inštitutov po EU. 2-3 tedne bi morali ždeti doma ali v zatočišču ter v grozi spremljati novice.
Slika spremljanja radiacije dnevno v EU:
To bi bil novi PCR test, na katerega bi se vsi osredotočali.
Kako se torej pripraviti?
VODA
Vsaj za en teden po 3L dnevno na osebo, priporočljivo dva tedna (5-6 literske plastične flaše). Tudi v stanovanjih se jih lahko spravi za kavč, pod posteljo, ipd.
Uporaba za: 2l za pitje vsaj, +kava/čaj, higiena, hišni ljubljenčki, + za kuhanje testenin
Filtracija v prvih dveh tednih ni tako pomembna, ker imaš zalogo plastenk, kasneje pa se bodo osnovni sistemi že vzpostavili. Vseeno pa omenim načine filtracije, ki obstajajo:
prekuhavanje vode (npr. 3 min, potrebna elektrika)
kemična obdelava (s tableti, ampak dobi voda slab okus in ni 100%)
obdelava s karbonskimi filtri (super delujoča in enostavna rešitev, vendar draga)
reverzna osmoza in destilacija (potrebuje elektriko)
UV dezinfekcija (za manjše količine, ne vsestransko)
HRANA
Na spodnjem linku najdete navodila in preglednico Civilne zaščite v sloveniji, ki priporoča zalogo hrane za primere nesreč v RS.
"Ob nesrečah je lahko poškodovana gospodarska javna infrastruktura in zaradi tega prekinjena ali motena oskrba z elektriko, zemeljskim plinom in vodo. Poškodovani so lahko kanalizacijski sistemi in sistemi ogrevanja. Prav tako so lahko poškodovane in neprevozne ceste ter prekinjene železniške povezave. Pride lahko tudi do motenj v komunikacijskih sistemih. Trgovine, bencinski servisi, šole in druge ustanove so lahko zaprte, plačilo s plačilnimi karticami ni mogoče, bankomati pa ne delujejo.
V nadaljevanju so našteti prehrambni in drugi izdelki, ki jih je priporočljivo pripraviti za primer naravne ali druge nesreče."
Zaloga hrane za 30 dni mogoče ni potrebna, ker se v tem času osnovne funkcije vzpostavijo. Verjamem pa, da je potrebno preživeti 2-3 tedna v primeru nesreče (odklop elektrike, ipd.). Mogoče se zdi enostavno, ampak večina ljudi bi verjetno za tak primer izbrala napačno hrano (tudi lista na zgornjem linku je malo izven časa se mi zdi - kdo še je doručak? in prepečenec?).
Zame osebno "riž in fižol" ne prideta v poštev, niti moka, saj vse to potrebuje energijo in vodo za pripravo. Obojega primanjkuje v večini scenarijev. Zelenjava se brez hlajenja hitro pokvari. Prepečenec, marmelada, kompot in doručak (kot priporočeno v tabli na linku) pa so zadeve iz druge svetovne vojne, ki jih nihče od mladih več realno ne je. Kaj torej kupiti za pripravo? Definitivno ne en kup sladkarij, ki sicer zdržijo dolgo, ampak ne moreš živet od njih dva tedna (glavoboli, neuravnovešenost, prebava, ...).
Kaj je prva stvar katere primanjkljaj bo vrgel ljudi iz tira v roku parih ur? KAVA!
Ljudje so odvisni od kave. Večina se ne zaveda. Prvo popoldne ali jutro brez kave bo večina že razdražena. Kako do kave, če kavomat ne dela, niti čajnik za toplo vodo oziroma štedilnik? Najlažje in najceneje je kupiti kofeinske tabletke (100mg), ki jih dobiš ogromno za 5eur in imajo dolg rok trajanja. To lahko tudi deliš s sosedi, vzameš na pot, ipd. Kot drugo, obsajajo plinski ali drugi mini gorilniki s katerimi lahko zavreš vodo za instant kavo (katere zaloge se splača imeti). Obstajajo tudi električni grelci, ki jih lahko priklopiš na baterijo (več o tem kasneje). Skratka, kava je prva in najbolj pomembna stvar, ki jo bodo ljudje pogrešali po mojih izkušnjah.
Kot drugo, SOL ! Danes vzemamo sol za samoumevno, včasih pa so se za sol bile vojne. V kolikor ne dobiš dovolj soli, sploh če ne ješ, boš dobil krče, glavobole, ipd. Večina ima soli dovolj doma, vseeno pa sem želel omeniti njen velik pomen. Na to mesto lahko mogoče dodaš še sodo bikarbono in sladkor, ki sta "večnamenska".
Tretje pomembno pravilo pa je, da kupi na zalogo le to kar normalno ješ. Ne le zato, da lahko to poješ pred rokom v kolikor ne pride do nobene krize, ampak tudi zato, da v času krize ohraniš podobno prehrano. Če nikoli ne ješ fižola in prepečenca, to nima smisla hraniti, ker boš drugače imel želočne težave in mentalni odpor do hrane ter dodaten stres točno v času krize, ko si tega ne želiš.
Par stvari, ki jih imam sam vedno malo več na zalogi:
oreščki, peanut butter (zdrži dolgo, easy priprava)
riba konzerva (zdrži dolgo, easy priprava, lahko kombiniraš)
kis (vsestranska uporaba-npr. čiščenje),
sončnično olje oz. olivno olje, karkoli uporabljate
drugače tudi: kokosovo olje (lahko si ga dodaš v kavo, ipd.)
ghee je top (namesto masla in zdrži dolgo, tudi izven hladilnika)
kumarice, olive, rdeča pesa, zelje - ne rabiš priprave, za variacijo ob konzervi ribe ali narezku
pršut in parmezan zdržita najdle in izven hladilnika, ker sta najtrša
krekerji, tortilja, oves, whey prašek, kosmiči, toast (relativno dolg rok in ni treba priprave)
proteinske ploščice
mezga, šampinjoni, omake (za testenine)
mleko v prahu mogoče, formula za dojenčke, če ga imate (ženska lahko od stresa neha dojit)
grah, fižol, čičerika v konzervi (če to jeste normalno / lahko se zmeša s tuno, ipd.)
mleko na backupu (če ga ješ normalno)
sladkarije, čips (za hude čase:)
jajca z ovojem zdržijo dolgo brez hladilnika (direktno iz kmetije, nesprana)
Kako uporabiti proteinski shake brez mleka na primer:
2 scoops of Grams of Whey Protein Isolate
one tablespoon Grams of Cocoa Powder
2 Teaspoons (or more to taste) of Stevia (or sugar)
“Reconstitute with just enough water to make a pudding-like consistency. You can add in coconut oil for calories. Add couple spoons of Peanut Butter dropped in the middle.”
Multivitaminskih tabletk ne kupujte, ker naredijo več škode kot koristi. Če normalno jemljete kakšne vitamine/minerale (npr. vitamin D) pa jih imejte na zalogi, ker večina prihaja iz Kitajske in bo verjetno dotok ohromljen.
Hramba: (temno, suho, hladno, fizično nepropustno za žužke in vlago, ne na tla ali ob steno (zaradi vlage), v primerne ziplock vrečke in ne vrečke za smeti). Pozanimajte se kako dolgo zdrži posamezna hrana:
https://nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/varnost_zivil_v_izrednih_razmerah.pdf
LUČI
Svetilka na telefonu vam bo hitro pošla in niti ni idealna, zato si nabavite Lanterno/Flashlight na baterije (večje število seveda). Svetloba je zelo pomembna, takoj za hrano in vodo. Sveče oddajo co2 v zaprtih prostorih, niso dovolj svetle in obstaja možnost požara, zato niso idealne (enako za razne oljne svetilke). Glow sticks palčke tudi niso slaba ideja in mogoče razne solarne svetilke.
HIGIENA
Zelo pomembna za dobro počutje in preprečevanje infekcij. Tudi dobro za zamenjati ali podariti sosedom, ki mogoče nimajo dovolj. Vedno zmanjka ob nesrečah ali hiperinflaciji. Na backupu imej:
pasta ščetka nitka
milo
vata, palčke, ženski vložki
britvice in gel za britje
vlažilni robčki
vedro
vrečke za smeti
rokavice (za čiščenje)
robčki, namizni za usekovanje, role kuhinjske
plastični krožniki, vilice, kozarci (da ne rabiš pomivati posode)
wc papir
vilede
dezinfekcija
čepki za ušesa, spalna maska
plenice, če imaš dojenčka seveda
Zdravila (prva pomoč in generalna zdravila) + nujne zadeve recimo za srce, da maš za 1 mesc v naprej v kolikor si odvisen od njih.
*To ti je lastna zavarovalna polica, ki se lahko obrestuje. V kolikor ne, pa jo še vedno lahko 100% unovčiš (porabiš vse kupljeno).
FINANCE
Gotovina vsaj za en mesec stroškov v MALIH zneskih doma, če banke in bankomati niso aktivni. Kava in čokolada sta več vredni v krizi kot zlati kovanci.
KUHANJE
Kuhanje ni najbolj pomembna stvar prvi teden nesreče, zato ni nujna. Je pa vseeno dobrodošlo tudi v normalnih časih, če recimo potekajo vzdrževalna dela na infrastrukturi ali pride do neviht in s tem odklopa elektrike. Kavo si lahko narediš na plinskem gorilniku, električnem gorilniku, če imaš generator ali s "pocket stove" žepnim kuhalnikom na tabletke. Poleg tega pa je mentalno utrujajoče več dni brez toplega obroka.
OSTALO
Gasilni aparat doma je nuja, knjige in namizne igre za popestritev, baterije vseh vrst, vžigalice in vžigalniki, zvezki/papir, alu folja, ziplock vrečke, izolirtrak, co2/monoxid monitor, odpirač za konzerve (two is one, one is none), dodatna hrana za hišne ljubljenčke, ipd.
Nekateri priporočajo še mini radio za informiranje in komunikacijo, vendar mislim, da je nepotrebno, saj bomo bombardirani s strani TV-ja z vsemi možnimi novicami v kolikor do tega pride. Rajši si zdownloadajte glasbo na telefon za boljše počutje.
Spodaj primer mentalnega modela za pripravo na blackout:
ELEKTRONIKA
Powebank za filanje telefona se mi zdi dandanes nuja (še enkrat, two is one and one is none). Je poceni in enostavna rešitev za osnovno polnjenje, če ni elektrike.
Dodatek za tiste, ki si to lahko privoščijo:
Generator-električni
Ni izpušnih plinov, ni hrupa, ni težak, izgleda lepo, hitro se napolni in iz več virov (avto, vtičnica, solarno, …)
Nanj lahko priključiš hladilnik, čajnik, mikrovalovko, TV, električni gorilnik, električno grelno odejo, itd. Priročen je tudi pri kampiranju in izletih.
Afilliate link
Zanimivost:
Radiation meter oziroma Geiger counter:
Za merjenje radiacije.
Ko smo ravno pri tem...
Proces ravnanja ob nuklearni ekploziji
Preventivno si preberi in natisni spodnja dva dokumenta:
Par glavnih iztočnic:
Ob razglasitvi ukrepa zaklanjanja se umaknite v hišo ali drugo zgradbo. Izogibajte se daljšemu zadrževanju pred okni. Zadržujte se v prostoru, ki ima malo oken.
Zaprite okna in vrata in jih dodatno zatesnite s samolepilnim trakom.
Izklopite ventilacijo in zatesnite s priročnimi sredstvi prezračevalne odprtine.
Uporabljajte hrano in pijačo, ki jo imate v hiši.
Lahko pijete in uporabljate vodo iz vodovoda, razen če je to prepovedano.
Zaradi človeških rizikov je pametno, da smo dodatno pripravljeni sami in ne čakamo le na vladne organe:
Ni najslabša ideja, če imaš Kalijev jodid (ne kelp! ali druge oblike joda) doma na backupu.
Med napotki pa:
Ugasni plin in vodo
Zamaši banjo (če jo imaš) in vanjo nalij vodo do konca (za neprekinjen dostop do neoporečne vode)
Klime/ventilacijo ugasni
Zamaši odtoke/pipe/zapri dimnik
Zamaši okna s trakom ali mokro brisačo
Glej da je nivo vode v WC dovoljšen (da ne pride do slabih plinov)
Izklopi glavno varovalko
Skrinja bo spustila čez nekaj ur, zato jo sprazni ali daj notri polne zmrznjene plastenke vode že prej
Sprintaj pomembne dokumente že prej in jih pripravi, če bo potreben premik
En vikend imaš lahko vajo z otroci in poskusiš biti doma en dan brez elektrike, kuhanja, vode ter okusiš kako bi bilo tako živeti dva tedna.
Zgornje ti bo vzelo en dan dela, par sto eur in štiri predale prostora, pa boš boljše pripravljen/a na 90% nesreč kot 90% ljudi.
Spodaj še en dodaten lep pripoomoček iz UK iz časa hladne vojne:
https://digitalarchive.wilsoncenter.org/document/protect-and-survive
Priporočam tudi mogoče naslednje knjige:
Disaster preparedness for the family by Arthur Bradley
Be ready for anything by Daisy Luther
