OKOLJSKI PROBLEM, KI NIKOGAR NE ZANIMA
Pisano Oktober 2021 - Najbolj mainstream članek, kar jih premorem
Obstaja sektor, ki verjetno onesnažuje bolj kot celotna energetska industrija, medtem ko ni niti nujen za življenje na zemlji. Dogaja se vsem na očeh, pa ne slišimo nobenega zelenca govorit o tem, nasprotno, stvari se podpirajo in marketirajo pod nalepko "sustainable".
To je "SPACE/Vesoljni" sektor.
V mislih imam predvsem naslednje branže:
Space manufacturing
5G sateliti
Lunar mining
Space tourism
V zadnjih letih smo bili priča eksponentnem napredku pri delovanju v vesolju. Prostor ni več rezerviran samo za NASO in znanstveno rabo, temveč se vse bolj uporablja za namene komercialne rabe.
To je omogočilo dejstvo, da so se stroški transporta kilograma teže v orbito znižali iz začetnih 50.000 usd na 2700 usd. Branža, ki to že izkorišča je ti. space manufacturing, torej proizvajanje izdelkov v nizki orbiti (low-earth orbit-LEO na cca 400km). Kaj so ti izdelki?
1. Optinčna vlakna (fiber-optic cables)
Trenutni podoceanski kabli, narejeni iz silike, ki so zadolženi za prenos 99% podatkov imajo veliko boljše pogoje za optimalno izdelavo v breztežnostnem prostoru. Takšna optična vlakna se imenujejo ZBLAN in so 10-100x bolj zmogljiva. Z njimi uporaba repeaterjev vsakih 50km čez morje recimo nebi bila več potrebna. Efektivnost prenosa se poveča, zaradi manjših izgub, ki so posledica veliko manj mikro-kristalov v samem kablu, namreč mikro-kristalov pri izdelavi v breztežnostnem prostoru praktično ni (glej sliko spodaj). Firma Made in space Inc jih v sodelovanju z Naso na ISS razvija že štiri leta, ampak imajo seveda problem z masovno proizvodnjo.
2. 3D printed organs
NASA uporablja 3D printerje na ISS že nekaj časa in sicer za printanje nekaterih rezervnih delov in raznega materiala. 3D printanje v vesolju je dejansko 3D, torej ne 2D stacking, ki da samo rezultat v 3D, kot je to na zemlji. To omogoča dobesedno 100x hitrejši proces.
Leta 2019 je družba Techshot Inc s spaceX CRS-18 cargo na ISS poslala ti. bio-fabrication facility. To je aparatura, ki je trenutno zmožna printati ušesa, nos, ipd. Aprila 2020 so naprintali meniskus za koleno. Na zelo dobri poti so tudi z umetnimi kostmi, ki so narejene iz magnezija, namesto iz titana, kar je veliko bolj naravno za telo, ampak na zemlji ne dobimo dobre strukture.
Do leta 2024 želijo printati ledvica in srce ter preizkusiti na živalih. Žile že lahko printajo, ampak še niso dovolj stabilne, da bi jih lahko uporabne prinesli nazaj na zemljo. Breztežnost omogoča zelo natančno slojevanje celičnih kultur na mesta kjer želimo, brez da bi se sesedla sama vase in pomešala. Zaradi tega se lahko tudi podrobneje raziskuje črevesno floro in vzreja celice. Plan bo v razvijalni fazi do 2025 pravijo.
3. Farmacija
Vzrejanje proteinskih kristalov (protein crystals) za namene novih vrst zdravil, cepiv in dare I say.. mogoče celo genskih terapij. Povezani pojmi: Pharmaceutical In-space Laboratory (PIL), the Cell Factory, Micro-encapsulation in micro-gravity production.
https://onezero.medium.com/the-next-blockbuster-drug-might-be-made-in-space-ec288969591d
https://www.nasa.gov/mission_pages/station/research/benefits/mab/
https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-319-64054-9_2
4. Solarni paneli in pol-prevodniki
Polisilikon, iz katerega so narejeni solarni paneli na zemlji je zelo neučinkovit. Ob uporabi materiala gallium arsenide se ta učinkovitost občutno izboljša. Problem je veliko toksičnih izpustov arsenika, slabša struktura materiala ob izdelavi zaradi težnosti ter pristnost delcev prahu v zraku. Teh težav v breztežnosti ni. Enako velja za semi-conductorje (polprevodnike), kjer nekatere študije kažejo, da so le ti narejeni v breztežnosti 10.000x bolj učinkoviti.
Archinaut one naj bi v 2022 začel s prvo izdelavo solarnih panelov.
5. Mikro-čipi in računalniška vezja
12" vezje na zemlji naj bi porabilo 8000 litrov vode za hlajenje pri izdelavi. Pri izpostavljenosti nizkim temperaturam v vesolju tega problema ni več.
6. Kovine
Lastnosti večine kovin se pri izdelavi v vesolju zelo izboljšajo. Primesi se zmešajo veliko boljše, kar naredi kovino veliko bolj trdno. Ni sedimenta in ni zgornje oksidacijske plasti, kar pomeni boljši izkoristek. Aluminij, jeklo in titan so bili prvi materiali narejeni v vesolju. Komercialna raba pa cilja bolj na specialne kovine, recimo povezane z boljšo detekcijo radiacijskega sevanja, ipd.
7. “Research in space, make on earth”
Veliko korporacij raziskuje materiale in izdelke v vesolju, da bolje razumejo njihovo uporabo na zemlji. Recimo Goodyear za gume, Adidas za peno v čevljih. Telekomunikacijski giganti raziskujejo računalnike, telefonske stolpe in oddajnike, ki so odporni na radiacijsko sevanje, kar bi jih na zemlji obvarovalo pred solarnimi nevihtami (solar flares). Ras labs Inc za bionične okončine, LambdaVision za retino na očeh, Procter & Gamble (P&G) za šampone in gele. Terahertz wave sensors za varnoste senzorje in ostalo industrijsko uporabo.
8. Sintetično meso
Trenuten problem sintetičnega mesa na zemlji je, da če želimo okus in obliko pravega mesa lahko ponazorimo samo mleto meso v obliki hamburgerja. Narediti steak z maščobnim in veznim tkivom iz matičnih celic je veliko lažje v vesolju. Za to skrbi Aleph farms startup iz Izraela.
Nekaj dodatnih linkov:
https://www.nasa.gov/mission_pages/station/research/experiments/explorer/Investigation.html?#id=7342
https://www.space.com/12150-6-coolest-space-shuttle-science-experiments.html
Nekaj startupov:
https://www.relativityspace.com/
https://varda.com/#about - Peter Thiel startup
https://www.factoriesinspace.com/manufacturing-companies - databaza
5G
Druga famozna in-orbit branža, ki je dejansko že veliko bolj skomercializirana pa so 5g sateliti.
Nad zemljo trenutno kroži cca 8000 satelitov, od tega polovica neaktivnih! Še bolj zaskrbljujoče dejstvo pa je, da se število vsako leto povečuje (samo v 2020 jih je šlo gor +1000, v 2021 bo številka nad 1500).
Poznamo en kup različnih namenov za satelite:
Sateliti za telekomunikacije (tv, radio, telefon), za opazovanje zemlje (cestne povezave, rast žitnih pridelkov, oljne rezerve, stanje gozdov in rek, ...), za opazovanje vesolja (astronomski), vremenske satelite, vojaške satelite, navigacijske satelite (gps, glonas, galileo, beidon, qzss, irnss, ...), search and rescue satelite, vesoljske postaje in nenazadnje 5g sateliti.
Elon Musk in njegov Starlink projekt ima v nizki orbiti že 1700 satelitov. Najprej mu je bilo odobrenih 12.000 za pokritje celotne zemlje, ampak se je sedaj ta številka povečala na skupno 42.000.
Jeff Bezos (Amazon) je naredil Kuiper projekt, preko katerega želi gor spraviti 3200 satelitov. Njegov Blue Origin projekt z raketo New Shepard je opravil prvi let julija 2021, tako da zaostaja za Muskovim SpaceX/Starlink projektom.
Telesat, kot prvi ponudnik na svetu, ima večino satelitov v geostacionarni orbiti(35.000 km), ampak jih je pred kratkim s projektom Lightspeed poslal tudi 300 za namene 5g v LEO.
OneWeb je poslal 50 satelitov od skupno 650, ampak imajo trenutno finančne težave.
AST&Space Inc. s projektom AST Space Mobile so poslali prvi satelit od 250ih za namene 5g interneta direktno na telefon.
Če želimo realizirati tudi idejo drone delivery bo potrebnih še več satelitov.
LUNAR MINING
Malo manj razvita, ampak vse bolj popularna ideja, tako med znanstveniki kot investitorji je tudi lunar mining.
Kitajska je začela z analiziranjem površja lune za minerale že 2007 in sledili so trije uspešni izkopi v 2013, 2019 in 2020. Indija je poslala dva robota v 2019 in planira nadaljevati v 2022. Rusija planira začetek odprav v 2022. Amerika pa ima plan preko Artemis programa začeti z lunar miningom v 2024, pogodbe so bile podpisane 2019. Zanimanje imajo tudi Izrael, Japonska in nekateri drugi.
Na luni namreč najdemo ogromno materialov, med njimi siliko, titan, aluminij, žlahtne kovine, ... ampak najbolj privlačen je helij-3. Tega elementa na zemlji ni, razen pri razgradnji jederske konice. Izkazalo se je, da bi lahko zelo efektivno poganjal nuklearno fuzijo brez radiacije in z bolj "čisto" energijo, kot uran 235.
Ogromni nanosi helija-3 so na luni zaradi sončnih neviht, ki do zemlje ne pridejo. Prvi reaktor za helij-3 fuzijo se že gradi in naj bi bil zgrajen do 2035. Do takrat želijo imeti zalogo za zagon, to bi eventuelno lahko postal potencialni vir svetovne energije. - in vsi že vidijo $$$ pred očmi
Prepričani ste lahko, da bomo, kot sedaj videvamo po vseh novicah bitcoin, okoli 2030 začeli videvati take naslove:
Seveda ne gre brez stavka "once in a lifetime opportunity". Predvidevam, da se bo stvar zaključila na podoben način kot South Sea Bubble 1720, ko so Angleži začeli prvič trgovat z Južno Ameriko.
Skratka, tudi lunar mining se je v zadnjih letih preselil iz državnih okvirjev v komercialne vode s firmami kot so Deltion, Moon Express ter mnoge druge. Po mojem je to šele začetek manije.
SPACE TOURISM
Kot zadnje, space tourism... Ponujanje turističnih prevozov v vesoje z družbami kot so Space adventures, Virgin Galactic, Blue Origin, SpaceX, ...
Pri vsem tem ne smemo niti pozabit na najbolj pomemben, back-end del celotne teme - orbital transport ter space maintanance, ki terjata ogromno resursov, da se vse skupaj drži nad vodo zemljo.
To lahko vzamete kot trade alert za leto 2028 - Procure space ETF (ticker UFO) / YODA = UCITS
Ampak bistvo mojega ranta je naslednje:
Prvi problem je nastal z Muskovimi sateliti, ki blokirajo opazovanje neba in dodatno odbijajo sončno svetlobo. Po pritoževanju astronomov so satelite pred kratkim prevlekli s črnim premazom, ampak rešitev naj nebi bila zadovoljiva ob večji količini le teh. Spodaj poglejte posnetek kako izgleda 5g satelit na nebu:
Drugi problem, ki bo verjetno nastal je motenje raznik frekvenc zaradi downlinka 5g signala in glavni problem je "space junk" oz. space debris, torej neuporabni in neaktivni delci iz različnih virov (recimo stari sateliti, odpadni material, ipd.).
Problem so delci manjši od 1cm, ki jih z zemlje ne moremo zaznati in se jim posledično ni mogoče umikati, vendar imajo zaradi hitrosti še vedno veliko silo ob trku, ki lahko pri 100.000 satelitih skupno (kar so dolgoročne želje) postane problem imenovan kessler syndrome, ko se ob trku delci razpršijo in ustvarijo domino efekt.
Podjetja kot so Astroscale, Saber Astronautics in ostali startupi se že osredotočajo na space debris removal in prav delnice teh vesoljnih smetarjev bodo po mojem v daljni prihodnosti kotirale visoko.
https://www.esa.int/Safety_Security/Space_Debris/ESA_s_Space_Environment_Report_2021
Zaključek
Isti ljudje, ki nam govorijo, da se zemlja preveč uničuje zaradi našega trošenja in nebrzdanih apetitov... Isti ljudje, ki nam ustvarjajo slabo vest, da jemo meso, gremo na letalo ali vozimo avto na bencin... Isti ljudje, ki želijo da plačujemo drage “carbon credite” za vsakdanje stvari... so točno tisti, ki hodijo na potovanja v vesolje, imajo plane gradit fabrike v orbiti za 3D organe, ki si jih bodo samo oni lahko privoščili (sej ne, da bi si jih sam želel), onesnažujejo orbito s space junk-om in ustavarjajo “The grid” za “society 5.0”, ker so se odločili, da mi to potrebujemo. A nam je res treba tega, ko še na zemlji niso poštimane stvari? Ne nasedaj.
P.S. seveda predpostavljamo, da to ni simulacija in luna ni hologram :P
#WEF
#SilentWeaponsForQuietWars
