ČRNO ZLATO
Pisano September 2021 - Najbolj donosen trade ever
Glede na to, da je za priložnosti treba gledati, kamor noben drug ne gleda in da zadnje čase še pedomedoti uživajo več simpatije, kot pa rudniki premoga, sem se odločil pokazat perspektivo, ki je v mainstreamu ne boste videli...
Vsakem pijancu je že znano, da rudniki premoga enostavno ne dobivajo več kreditov za obnovo, kaj šele za novogradnje.
Delnice premoga so v totalnem dnu. Predpostavka: premoga ne bomo več rabili:
Politiki in birokrati mentalno masturbirajo na take in podobne članke:
Kot pa pravi pregovor... "dejanja govorijo glasneje od besed":
Za kaj bi v 2020 gradili več kot dva tisoč termoelektrarn, ki imajo življensko dobo 40-60 let, če naj bi bili čez 30 let "zeleni"?
Če še za trenutek ostanemo pri Kitajski, takole izgleda njihova energetska poraba (62% premog):
In tole bi bilo potrebno za uresničitev obljubljenega 2060:
Mokre sanje.
Medtem ko v EU uvajamo "green new deal", imajo oni malo drugačen stimulus v mislih:
In Kitajci očitno niso edini. Poglejmo Južno Afriko:
Prav tako Indija, Indonezija, Japonska, Južna Koreja, Vietnam, Poljska, Rusija, Pakistan, Filipini, Bangladeš, itd. Slovenija (in ostale zahodne države) pridobijo več kot 33% električne energije iz termoelektrarn.
Termoelektrarne po svetu pa volumensko izgledajo porazdeljene nekako tkole:
Glede na druge vire se z njim proizvede 35% električne energije globalno oziroma 27% v celotni primarni porabi energije v svetu.
V EU in ZDA je poraba preko let enakomerna, Azija narašča:
Tukaj smo govorili o termičnem/parnem premogu (lignit, rjavi), ki se uporablja primarno za proizvajanje elektrike. In tukaj se po mojih izkušnjah tudi znanje podpornikov "zelene" energije, investitorjev, politikov, "novinarske stroke" in generalne publike, konča.
Sedaj se pa udobno namestite, ker gremo kopat...
Metalurški premog (črni - ima drugo sestavo ogljika, fosforja, žvepla, vlage, itd.), ki se ga s pirolizo v kotlu segreje na 1100*C in nastanejo grudice imenovane koks, oziroma po ang. coking coal, "coke". Tako imenovan koks je temelj moderne družbe. Z njim delamo:
Jeklo
Cement
Vodik
Karbonska vlakna
Filtre
Silikon
Ostalo
1. Jeklo
• železova ruda + koks = jeklo ->ni druge REALNE možnosti
Zakaj je jeklo temelj moderne dobe ne rabim prav posebno razlagat.
Treba pa je dati točko "zelencem", da so na to pomislili in naredili študijo:
https://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en/news/green-fuel-steel-furnaces
Rezultat? Kot navadno za ESG birokrate, smo dobili en dober računalniški model.
V povezavi s tem boste slišali besede, kot so jeklo izdelano na bazi vodika ter proizvodnja z napravo za zajemanje ogljika (carbon capture & storage tehnologija). Zakaj to ni realna rešitev, bom opisal kasneje. Na tem mestu samo omenim, da tudi v kolikor bi te tehnologije imele prihodnost, smo na stopnji pilotnih projektov, ki potrebujejo še 10 let do realne masovne uporabe, medtem ko krčimo tradicionalno proizvodnjo jekla in koksa že v tem trenutku, kot da bi nadomestna tehnologija lahko prevzela breme jutri.
Predvidena comercialna raba 2026 za to eno specifično tovarno, ki je med prvimi. V eni najbogatejših držav na svetu (beri: kjer se lahko preseravajo).
Obstaja pa seveda tudi metoda electric arc furnace, ampak to je za reciklažo (sekundarno proizvodnjo) jekla, ki za sabo prinese dodatne limitacije. Več tukaj: https://www.mckinsey.com/industries/metals-and-mining/our-insights/decarbonization-challenge-for-steel
Rezultat =
2. Cement
V teoriji bi lahko uporabljali zemeljski plin za proizvodnjo cementa, ampak kdo bo plačal enormno več, samo zato, da bo cement narejen s plinom in ne s premogom, ne vem, ker je uporaba plina vse pogostejša tudi v drugih dejavnostih, medtem ko se ponudba le tega krči. Skratka, cement, narejen s plinom, ni naša realnost.
3. Vodik
Sanjamo o prihodnosti, kjer bo naš "čist" avto poganjala vodikova celica. Kako že dobimo vodik?
42% iz plina, 16% iz premoga, 41% kot stranski produkt ostalih fosilnih goriv.
Kitajska:
"Pa saj obstaja zeleni vodik!"
Primarno, kot omenjeno, se pridobiva vodik iz premoga ali plina (grey hydrogen), kar je še slabše za planet, kot direktna uporaba fosilnih goriv in to nekako razumejo tudi green new deal-ovci (recimo). V kolikor se zraven inštalira še CCS (carbon capture storage unit) to imenujejo modri vodik. Tudi v kolikor bi to rešilo problem, je realnost, da nihče ne investira v drag CCS sistem. Sploh ob trenutni neekonomičnosti pridobivanja vodika nasploh, poleg tega pa vsi želijo značko zeleni vodik (filozofija: modri ni dovolj dober - samo za premostitev). Turkizni vodik iz metana s pirolizo je bolj kot ne samo pilotni projekt. Kaj je torej zeleni vodik?
Stvar ne bo kaj kmalu ekonomična, sploh brez zelenih olajšav, subvencij in sheme "carbon creditov". Posledično so dobički odvisni od trenutnega vetra vlade, gospodarske situacije, ipd.(not good) Poleg tega, kot vedno omenjam v povezavi z zelenimi tehnologijami, tudi ta ni nič boljša za planet, celo slabša. Zakaj?
Za pridobitev vodika je potrebno ogromno energije, ki v primeru zelenga vodika prihaja iz solarnih panelov in veternih turbin. Ker veste, kako potratni so solarni paneli in veterne turbine v smislu metalurškega premoga za polisilikon in jeklo, bakra, redkih kovin, itd. je jasno, da stvar v realnosti ni zelena, papir pa prenese vse. Kot drugo, status "zeleni" tudi pomeni, da je potrebno veliko vode za elektrolizo, preko katere dobimo vodik.
Sledi, da je stvar možna le na območjih z vodo IN ogromno vetra ali sonca. Po navadi ni veliko vode ravno tam, kjer je veliko sonca, poleg tega je na teh območjih voda tudi veliko bolj cenjena (saj jo že v osnovi primanjkuje). Prav tako ni dovolj sonca ravno v državah, ki si zelenega prehoda in zelenega vodika najbolj želijo (EU, US). Avstralija ima recimo veliko sonca, ampak malo rek. Slana voda terja dodatno filtracijo, kar poviša stroške. Pomembna je tudi čistost vode (brez delcev). Eventuelno je možno vodo transportirati, ampak se povišajo stroški. Offshore wind farme pa so za tako stvar rentabilne le tam, kjer je res zelo veliko vetra (glej spodaj).
V teoriji pa stvar izgleda super, papir prenese vse:
Praksa pa pravi, da kljub vsem kapitalu, ki se je v okviru ESG politik stekal v ta sektor zadnja leta, zeleni vodik predstavlja le 0.1% svetovne energije. Tudi če/ko pride do tehnološkega napredka, bo minilo vsaj deset let, preden pride stvar v mainstream uporabo. Do takrat pa bo šlo še veliko nerentabilnih firm, ki se ukvarjajo s proizvodnjo vodika, po gobe (vse so namreč nerentabilne trenutno, če izvzameš državne podpore, ipd.).
Treba je tudi omeniti, da je vodik potrebno shranjevati in transportirati, medtem ko infrastruktura ni niti približno postavljena. Tudi energetske izgube čez celotno verigo niso male, zato stvar še ni zacvetela. Dodatno pa je vodik tudi zelo vnetljiv in eksploziven, tako da v kolikor raznese nekaj avtomobilov, bog ne daj, kakšno letalo ali ladjo, je lahko zgodba hitro zaključena.
Zgoraj napisano pa ne pomeni, da sam nimam sintetične pozicije na "zeleni vodik". Več o tem drugič. Nazaj na premog...
4. Karbonska vlakna
Torej dve opciji. A) Uporaba materiala iz surove nafte, nato predelanega z ogromnimi količinami premoga ali B) Direktna uporaba premoga
Uporaba karbonskih vlaken? Letalstvo, robotika, veterne turbine in...
Jap, ker mora biti električni avto čim bolj lahek, da se poveča njegova prepeljana razdalja. To se sicer lahko reši s 15-minutnimi mesti:)
5. Filtri
Čiščenje zraka, čiščenje vode, čiščenje greznice in aktivno oglje za zaprtost ali ob zastrupitvi... mislim, da nobenemu od nas ni v interesu, da prenehajo s kopanjem premoga.
Me zanima, koliko premoga se porabi, za zgraditi tole norijo (direct air carbon capture):
No, za veterne turbine vemo:
Ker te stvari pač ne padejo kar iz neba, kakor se to predvideva v CO2 modelih.
Iz neba kvečjemu pade kaj drugega:
Ptič?
Človek?
Konstrukcija?
Oljni madež?
Sam si izberi zmagovalca. Mi pa gremo naprej...
6. Silikon (silicon =/ silicone)
Torej, silica sands-quartz (SiO2) + premog (koks) na 1900*C = silikon(Si) ->ni alternative
Za kaj pa se uporablja silikon? Vprašanje za miljon dolarjev...
Silikon->Polisilikon->Wafer->Solarna celica
90% solarnih panelov je narejenih na Kitajskem.
Sedaj razumete, zakaj povečujejo proizvodnjo premoga in zakaj je stvar lahko zelena le po barvi magičnega papirja na katerem je napisano.
Dodatni primeri uporabe:
Za konec naj še dodam, da transport in izkop teh stvari (bodisi premog ali ostali ključni minerali za baterije in solarne panele) nista na zrak...
Tudi tole naj vas ne zaslepi:
Nihanja proizvodnje elektrike, ki jih ustvarjajo "obnovljivi viri" na električno omrežje dejansko NISO zaželjena, ker infrastrukura ni za to izgrajena/prilagojena. O tem več drugič v sklopu bakra.
7. Ostalo
Farmacija, pesticidi, ceste, poliester za oblačila ...
Rumena oblekica, steklena flaška, grdi špegli, ličila = vse premog, baby
Mislim, da sem pokazal svoj point in sicer ta je:
...da milenijci verjamemo v pravljice.
Kdo je torej tako nor, da v tem okolju kupuje delnice premoga?
Paul Singer (Elliott Management corp fund), Cliff Asness (AQR Capital), Jim Simmons (Renaissance Techonologies), Mike Burry (Scion Management), Chris Maclntosh (Glenorchy capital), idr. Skratka, stari mački, ki nad sabo nimajo zelene mafije in se še spomnijo, iz česa je narejen svet.
Meni osebno boljša družba, kot novodobni možganski prdci a.k.a. “meme” traderji.
Opomnik:
Električna vozila niso novodobna iznajdba mimogrede. Nič ni novega pod soncem.
Newsflash:
Že zdavnaj smo presedlali iz lesa, kot primarnega vira energije, pa ga še vedno porabimo toliko, kot leta 1800. Bo isto s premogom? Putin stavi, da ja... (pisano pred vojno)
Nori Rusi gradijo premogovnik na samem severo-vzhodu države, kjer je tak mraz, da se dela samo 8 mesecev na leto. Zakaj se to grejo ne vem, ampak sigurno ne za to, da bodo izgubljali denar. (V tem konkretnem primeru se 100% premoga proda na energetsko opustošeno Japonsko).
Moram pa vam še predstavit novega "up and coming challenger-ja", ki gre pod vsemi radarji:
MONGOLIJA
Kapital dobivajo od Kitajcev, infrastruktura se gradi, zemlja rodovitna, prostora dovolj, ... zato je nazaj na plano prišlo en kup mongolskih rudnikov v zadnjih dveh letih, ki kotirajo na Hong Kong borzi:
Kako imajo lahko take dobičke in dividende? Poleg dejavnosti premogovništva je glavna dejavnost tudi printanje denarja:
A) pobirajo market share rudnikov, ki jih pri nas zapiramo
B) ne poznajo fiktivnih konceptov kot so green tax, voluntary carbon credit, carbon allowance, emission trading, carbon border adjustment mechanism, energy taxation directive, ... (vas že boli glava?)
C) ne rabijo bit "virtue signaling" firma, ki se bolj ukvarja s tem, koliko različnih trans ljudi bo imela v upravi in kakšno opravičilo bo ta teden treba napisati, da bo EUzelena mafija srečna, ampak se lahko fokusirajo izključno na svoj "core" biznis (kot je davno tega bilo tudi pri nas).
Še vedno je to seveda Mongolija a.k.a. "crazystan", ampak trenutno je raj za "emerging markets" investorje. (*pisano pred ukrajinsko vojno in trenji s Kitajsko)
Lahko da 2 + 2 ni več 4 in jaz kaj ne razumem... ali to, ali pa smo prepustili ključne strateške odločitve o investicijah v energetsko varnost zahodnega sveta psihopatom in še slabše, kar računalniškim algoritmom.
Verjetno kar oboje, ker...
Dve najbolj zeleni državi v EU imata tudi največje stroške električne energije. Danska in Nemčija:
To bi še razumel.. ampak problem nastopi, ko ugotoviš, da nista samo najdražji, ampak tudi med najbolj ogljično intenzivnimi pri proizvodnji elektrike v EU:
Nemška najčistejša obdobja generacije elektrike so bila bolj "umazana" od katerega koli obdobja v Franciji na primer. Najbolj ogljično intenzivno obdobje v Nemčiji je bilo 6.5x bolj intenzivno od tistega v Franciji. Na poljskem so bolj ogljično "umazani", ampak so vsaj najcenejši.
No, zakaj je torej cena premoga na "all time high", če je tako nepomemben?
Mogoče zato:
Politika november 2021 (davkoplačevalski denar):
Politika marec 2022 (dodano):
Že pred rusko invazijo:
Današnja situacija s premogom je nekako kot razmerje, ki ga vzameš za samovmevno. Šele ko se ta konča vidiš, kako dobro ti je bilo.
“Reševanje” problema:
Kurimo vse, kar se da dobit (LNG, LPG, sekanci, olje, plin, premog, ...) - panika
Zakaj niso na pomoč priskočili obnovljivi viri?
Zasneženi paneli, zmrznjene vetrnice, premalo sonca, ...
Tole so pretekle napovedi glede na dejansko realizacijo zelene agende, kje bi že mogli bit:
In tole je nekaj zbranih "strašnih" člankov preko let (vir: capex newsletter):
In tole je nekaj naslovnic:
Kljub vsej drami, svet še stoji.
Do te točke sem temo predstavljal bolj kvalitativno, tako da za trenutek poglejmo še kakšne konkretne številke... (2020/21 številke zmenjane z 2022)
2022 update:
Na strani produkcije(ponudbe) le ta pada, saj novi projekti, zaradi ESG politik, niso odobreni in financirani. Firme so podvrževe vse višjim davkom (posledično manj investicij in vzdrževanja, posledično slabša kvaliteta premoga). Delovna sila je težje zagotovljena, prihaja do štrajkov, gorivo in material ter oprema za izkop se draži. Dogajajo se tudi naravne nesreče (požari, poplave, potresi, ...). Vse to dviga ceno premogu in uničuje konkurenco - trenutno obstoječi ponudniki imajo večjo pogajalsko moč.
Na strani povpraševanja pa je le to veliko v smislu metalurškega premoga tako za razvite trge na podlagi investicij v zeleni prehod in za razvijajočese trge na podlagi povpraševanja po jeklu za izgradnjo infrastrukture. Termalni premog je primarna izbira razvijajočihse trgov kot odgovor na rast populacije (Azija, Afrika, deli Južne Amerike, ipd.), saj je najcenejši, zanesljiv, dostopen in produktivnostno efektiven. Razviti trgi pa uporabljajo termalni premog, kljub vsem naprezanjem proti, saj ni dovolj plina/infrastrukture, niti "obnovljivih" virov, za tranzicijo. Vlogo igrajo tudi sankcije.
Premog je tudi ena najbolj odpornih stvari v recesiji, saj ima neelastično povpraševanje (termoelektrarne delajo tudi v krizi):
Kljub slabi gospodarski situaciji, cen iz 2019/2020 verjetno ne bomo več videli:
Enkrat imam v planu razdelat celotno ESG agendo, tako v smislu investiranja, energetske politike, stanja zalog mineralov in nenazadnje njen vpliv na našo bodočo svobodo in standard življenja. Do takrat pa, da ne boste mislili, da se mi je čist odpelalo, poglejte tale slovenski dokumentarec: RTVSLO2 - Temna stran zelenih energij:
https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174742730?s=tv
Pa še par linkov do enega izmed originalnih podpornikov "obnovljivih" virov energije, ki mu dejansko ni vseeno za zemljo. Namesto, da naprej trobi greenwash propagando, se je poglobil v številke, ki nam jih prodajajo:
• https://michaelshellenberger.substack.com/p/why-everything-they-said-about-solar
• https://michaelshellenberger.substack.com/p/finally-they-admit-renewables-are
• https://michaelshellenberger.substack.com/p/the-real-reason-bidens-climate-agenda
• https://capitalistexploits.at/investing-for-the-greenwash-bubble/
Če že ne drugega, bring back the coal queen!
Schernikau Argus-Petcoke Presentation on Sustainability, Sep 2020 (20min):
Post script:
Glede na kontroverzno tematiko sem prepričan, da bom deležen graj, proti-argumentov in zgražanj. Zato povem še naslednje...
Junija 2021 sem razlagal parim prijateljem o teh zadevah v povezavi z investiranjem. V najslabšem primeru so me gledali postrani in si mislili svoje, v najboljšem sem bil deležen besed: "mogoče imaš prav, ampak to se ti bo poplačalo šele čez 20 let". V stilu tega:
Samo nekaj mesecev kasneje in premog je bil najbolj donosna surovina leta 2021 (že pred vojno!):
Enaka zgodba se je nadaljevala v 2022. Premog ni bil samo ena izmed najboljših investicij v smislu surovin, ampak CELOTNEGA marketa. Zelena agenda "bites the dust":
Leto in pol po pogovorih in razpravah o premogu ter zelenem prehodu, rezultat govori zase.
Whitehaven coal ltd (premog v Avstraliji) +750%, Beyond meat inc. -90%
Iz tega razloga ga imenujem Črno zlato.
Leta 2006 je bil Peabody energy (premog v ZDA) rated kot "must buy" pri P/E 31 !
Danes ima P/E 3 (10x manj)! in nihče ga ne želi. Denar očitno leži po tleh, samo pobrat ga je treba.
Še en primer za dobro mero: Thungela Resources ltd (premog v Južni Afriki) +1500% donos v 12. mesecih:
Veste, da je tobak ena najboljših investicij zadnjih 25 let?
Zelo znan primer med investitorji je Altria Group. Ena največjih firm v tobačni industriji (v lasti ima večje znamke kot so Marlboro, Iqos, itd.)
Pred časom, že okoli leta 2000, ko so krožile kampanije za omejitev kajenja in prepoved oglaševanja cigaret, je bila delnica Altrije osovražena. Zakaj bi investiral v firmo, katere proizvodi bodo vse manj popularni, celo promovirati se jih ne bo dalo, zdravniki govorijo proti njim, itd.
Pogled nazaj nam pove, da je bil točno to trenutek za nakup Altrije. Podobno kot s svincem v tistem času (ko se je razvedla njegova škodljivost za zdravje), o čemer piše Jim Rogers v knjigi Hot commodities.
Kako je možno, da je ta tobačna delnica postala ena najboljših investicij zadnjih let, ki je med drugim tudi dobro preživela krizo 2000 in 2008?
Kajenje med populacijo je res padlo v tem času (povpraševanje), ampak samo število ponudnikov tobačnih izdelkov se je še hitreje skrčilo. Kako bo prišla nova firma na trg, če je oglaševanje prepovedano? Je ne bo. Obstoječe dobijo tako monopol, sploh tiste z dobro bilanco, ker čez čas požrejo manjše, manj popularne. Tako je ostalo le nekaj tobačnih ponudnikov ala Altria, British American Tobacco, Imperial, ipd.
In najbolj osovražene firme dvatisočih let, so postale najboljše investicije cca 25 let kasneje. Zelo pomembno je upoštevati donos z reinvestiranimi dividendami. Delnice so bile namreč več let/desetletje zelo poceni, z visoko dividendo, kar pomeni, da je reinvestiran denar kupil še več delnic, kot po navadi, preden je delnica zares nazaj dobila na več popularnosti (post 2014).
Spomnite se na to zgodbo naslednjič, ko prižgete tisto e-cigareto. Povpraševanje je le polovica zgodbe. Število ponudnikov in regulacija pa druga. Slabe novice (prepoved oglaševanja cigaret in cigareti so slabi za zdravje) so lahko okno priložnosti za fenomenalne donose. Povpraševanje -15%, Ponudba -30% = bullish
Tako je bilo skozi zgodovino z vsemi "grešnimi" panogami ala alkohol, pornografija, itd. "sin stocks outperform".
Kaj je danes najbolj osovraženo? Kaj je tisto, kar ni šanse, da bi se kdo dotaknil, kaj šele pomislil, da bo dobra investicija? Umazan, nazadnjaški, kuolm, mat kurba.
V kolikor ste skeptični, pa spodaj še link do enih izmed najboljših value investorjev Kopernik Global, ki so prav tako namenili nekaj besed premogu. "Is coal dead?":
https://www.kopernikglobal.com/sites/default/files/Is%20Coal%20Dead%20-%20Final_1.pdf
Vsak ima pravico do svojega mnenja, zato vam po prebranem prepuščam dve možnosti:
A)
Ostanite "racionalni" in ne verjemite besedam naključnega bedaka iz interneta.
Še naprej ploskajte rušenju termoelektrarn in se pridružite povprečnemu slovenskemu komentarju iz 24 ur:
Javnost je očitno spregovorila, tudi stroka in politiki, vsi imajo enak cilj... "kje je že ta zelena pravljica zeleni prehod?!"
B)
Postanite "ne-racionalni" in razmislite o zgornjem, raziščite. Zajčja luknja gre globoko, zato bo viski obvezna oprema. V kolikor pridete do podobnih zaključkov kot jaz, ... dobrodošli med ponosne lastnike delnic premogovniških družb, ki smo očitno še edini, ki financiramo premogovnike (kreditov namreč ne dobijo), zato da lahko ostali brezskrbno še naprej uživajo v tiktok videjih in 24ur komentarjih...
“Everybody has a plan until they get punched in the face”
