Gruzija 🇬🇪 III. DEL - Davki, Rezidenstvo, Biznis, Makro
Bomba
DAVKI
Na papirju ima Gruzija zmerno visok davek (15% na dobiček in 5-20% na izplačilo dobička).
Celotna shema je malo zakomplicirana, ampak zelo dobra proti visokim davkom v EU. Dejstvo, da “je davek” naredi državo bolj sprejemljivo v smislu poslovanja z drugimi državami (ni na črni listi kot npr. Panama). Če se poglobiš še malo bolj, opaziš, da je veliko legalnih opcij za znižanje že tako nižjega davka.
Mikro-podjetniki, brez omejene odgovornosti (s.p.), plačajo le 1% davka od prometa do 170.000 USD prihodka in 3% nad tem pragom, kar je bomba (plus 2% prispevki). Davek na kapitalski dobiček za fizične osebe je 0%! Za fizične osebe v določenih situacijah velja tudi teritorialni davek, kar pomeni, da se prihodka narejenega pri strankah v tujini ne obdavči.
Na splošno ni davka na dediščine ali premoženjskega davka ali drugih lokalnih davkov. Ni nepremičninskega davka za tujce (<1% za domačine) in ni davka na dobiček za nepremičnine, če imaš nepremičnino 2 leti ali več, ni važno prebivališče. Davek za dobiček od oddaje nepremičnin samo 5%. DDV je sicer 18% (ne vedno) in davki/prispevki od redne plače bruto bruto 22%.
Pri omejeni odgovornosti (LLC / d.o.o.) je davek na dobiček 15%, ampak po vzoru estonskega modela, se le ta plača šele ob izplačilu dobička! Ves dobiček lahko tako vsakoletno brez davka pustiš v firmi ali ponovno investiraš, kar je bomba. Davek na izplačilo dividend je najpogosteje 5%-20%, odvisno.
Imaš tudi posebne strukture za IT podjetja, kjer je 0% davka na dobiček in 0% VAT ter 5% na izplačilo dobička.
Davčno rezidenstvo lahko pridobiš, če prebivaš v Gruziji več kot 183 dni, kot je to v navadi po svetu. Obstaja pa zelo zanimiv režim za pridobitev davčnega rezidenstva brez pogoja 183 dni v državi, temveč zgolj tri tedne. To velja za High Net Worth Individuals, ki imajo 70.000 USD letno prihodka ali skupno 1mio USD vseh sredstev (v kakršnikoli obliki). Mnogi Evropejci so to izkoristili, ker je treba preživeti le 3 tedne v Gruziji in 6 mesecev izven svoje države (če nimaš drugih vezi z državo) in praktično plačaš legalno 1-20% davka oziroma celo 0% v kolikor si ne izplačaš, kar se pri recimo +70k letno pozna v primerjavi z evropskim +45% davkom, sploh če upoštevaš compound effect. Tudi mnogi IT-jevci in razni s.p./freelancerji so se premaknili tja zaradi 1% do $170k davka za mikropodjetja.
Opcija je tudi gruzijski d.o.o. z davčnim rezidenstvo na Cipru. 0% davka praktično na obeh nivojih (davčni sporazum).
“Georgia is becoming a tax haven for black money, not just an offshore, but more than an offshore -- a hub to bypass offshores,” Aleksandra Aroshvili, a social policy researcher, wrote on Facebook on April 18.
“It’s not the only sign that Tbilisi could be preparing for tougher Western measures, experts and critics say, including by boosting gold reserves. The country’s central bank also last year changed its rules for cooperating with international sanctions slapped on Georgian nationals.”
Večina razmišlja o Švici in Bosni. Raje pomisli na Gruzijo (ceneje in pod radarjem).
IMIGRACIJA
V Gruzijo lahko pridejo državljani iz več kot sto držav in ostanejo tam eno leto BREZ VIZE. Za tem morajo samo zapustiti državo za en dan in stvar se resetira. To privabi ogromno ljudi z vsega sveta.
Začasno prebivališče dobiš, če kupiš nepremičnino ali več njih v skupni vrednosti 100.000 USD (v 2019 je bilo to 30.000 usd)**150.000 USD v 2026. To lahko obnoviš vsako leto tudi na daljavo, pod pogojem, da še vedno imaš nepremičnino. Po petih letih lahko spremeniš v stalno, če bi bilo potrebno. Obstaja tudi možnost, da dobiš stalno prebivališče takoj, če kupiš nepremičnine v vrednosti 300.000 USD.
Drugi način pridobitve stalnega prebivališča je ustanovitev podjetja, ki obrne 20.000 USD letno (ni navidezno).
Nakup nepremičnine za $150k v Tbilisiju je primarni način za vse tujce, ker dejansko dobiš dobro stanovanje v dobrem delu mesta, ki ga lahko oddajaš za dobro najemnino. Lahko kupiš tudi dejansko dva stanovanja. Ni pa nujno imeti prebivališča za odprtje podjetja, bančnega računa ali prebivanje. Mnogi sicer odprejo tudi firmo.
BIZNIS
Georgia is in 1st place for easy registration of real estate, 3rd place in easy lending, 16th place for protecting investors, and 7th place for having the lowest level of taxes in central and East Europe.
Situated on the ancient Silk Road between East and West, this nation in the South Caucasus has spent several years revitalizing its historic trading position through extensive economic reforms that have slashed bureaucracy and made Georgia one of the easiest places in the world to do business.
Georgia has maintained its position among the world’s top 10 economies in the World Bank Group’s annual Doing Business report, which measures ease of doing business. This year the country has moved up to 6th place in the global rankings and is currently the highest ranked economy in the Europe and Central Asia region.
In 2023, Georgia ranks 7th in the world before the United Kingdom. The 2016 report singled out Georgia as making the most impressive economic improvement of any country since 2003.
Odpiranje podjetja je hitro, brez birokracije in poceni (lahko se opravi tudi na daljavo). Zraven dobiš world class banking storitve in nizke davke. Računovodski in davčni strokovnjaki so na evropskem nivoju znanja. 100% lastništvo je tujcem dovoljeno. Nizka korupcija. Finančna in legalna stabilnost. Sodišča so dosti bolj odzivna kot povprečno v EU. Novo gradbeno dovoljenje je v povprečju izdano v 10. dneh. Ja, preberi še enkrat, gradbeno dovoljenje je izdano v desetih dneh. Delovna sila je produktivna in zadostna.
Ker je država v razvoju so praktično priložnosti povsod: turizem, gostinstvo, lepotni izdelki, zdravstvo, tudi privatno šolstvo, nepremičnine, avtomobilska panoga, industrija, agrikultura, informacijska tehnologija, fitnes, marketing, logistika in transport, itd.
Država je digitalizirana tam kjer pride prav (oddaja bančnih, državnih, idr. stvari) in analogna drugje (plačevanje s fizičnim denarjem, itd.).
Dragi moji, boga Gruzija v nekaterih zadevah poseka vse (lahko nas je sram):
MAKRO SITUACIJA
Gruzija je, kot država v razvoju, brez dvoma sposobna sproducirati visoko rast BDP preko let. To se kaže v povprečni letni rasti BDP med 2003-2023 v višini 5.6%. Kot zanimivost, med 2000-2007 je bilo to 7.5% in 2010 do 2019 pa 4.5%. Ta podatek je pomemben namreč kaže, da država ne stagnira v večni “shithole” coni, temveč se razvija.
Posledično tudi visoka rast bdp/capita.
Gruzija ima 3.7mio ljudi.
Populacijska piramida ni najboljša, vendar tudi ni tako slaba. V primerjavi z EU je okej in dovoljšnja za podporo rasti v naslednjem desetletju. Dobiš tudi 112 žensk na 100 moških, kar je nenavadno.
Večina rasti prihaja iz povišanja produktivnosti in investicij. Kot opisano kasneje, pod določenimi pogoji pričakujem, da se bo to še nadaljevalo. Podobno velja za Armenijo in Azerbajžan.
2021 in 2022 je bila realna rast izjemna, med najvišjimi na svetu. V 2023 se je umirila na še vedno visokih 7.5%. Za predstavo proti razvitem svetu v 2023:
Odvisno od posameznega leta, je rast prihajala večinoma iz turizma, migracij, nekomercialnih nakazil domačinov iz tujine, tujih investicij, izvoza in potrošnje ter novih kreditov. Po 2020 fiskalnega stimulusa ni bilo več. Kratkoročno je pričakovana stabilizacija rasti. Dolgoročno +4% BDP rast po mojem ni problem.
Inflacija v Gruziji je zelo volatilna v obe smeri, saj je gruzijsko gospodarstvo laično rečeno, vezano na svetovno gospodarstvo z vzvodom.
Visoke cene surovin jim lahko škodujejo in izjemno povišajo inflacijo, saj večine osnovnih surovin ne pridelajo sami, temveč jih uvažajo. Posledično visoka inflacija v 2022 in zelo nizka v drugi polovici 2023.
Med drugim na izjemno nizko inflacijo v 2023 vpliva tudi močan lari in visoke obrestne mere. Rast plač je bila visoka, vendar se ne kaže pretirano v CPI številkah zaradi rastoče produktivnosti, relativno visoke brezposelnosti (11%) in CPI metodologije.
Obrestne mere so začeli nižati, surovine so dosegle dno, učinki vojne so se stabilizirali, ipd. zato se pričakuje stabilna inflacija v bližnji prihodnosti. Dejstvo pa je, da ima gruzijska centralna banka zelo težko delo v naslednjem desetletju z ohranjanjem inflacije v nekem normalnem rangu z vsemi strižnimi tokovi. Za pričakovati volatilnost v tem delu.
DOLG
Dolg do BDP Gruzije je nizek in sicer pod 40%, kar je velik plus za državo. V času Covida se je to povzpelo na 60%, vendar so v dveh letih z visoko rastjo in brez nadaljnjih stimulusov le to zmanjšali nazaj na priporočeno raven. Velik del (72%) državnega dolga je sicer do tujih uradnih institucij (kot npr. IMF, ADB, ...) v tuji valuti (USD), kar generalno ni dobro (videno na primerih Argentine in Turčije), vendar pri Gruziji ne predstavlja problema (po mojem) iz treh razlogov:
a) imajo dovolj dolarskih rezerv za pokritje tujih obvez (95-115% kritje, odvisno od načina merjenja). Priporočljivo bi bilo to spraviti na 130%, mogoče jim uspe, če USD malo popusti proti njihovi valuti Lari (GEL) in lahko poceni dokupijo USD, kar so v preteklosti izkoristili.
b) dolg do IMF prinaša obveze, kot npr. dolg/bdp<60%, ipd. katere so v preteklosti dosledno upoštevali. IMF navodilom iz rednih nadzorov primerno sledijo, kar je dobro za državne finance.
c) 75% dolga zapade nad 5 let, kar pomeni, da ne rabijo refinancirati po trenutnih visokih obrestnih merah
Njihova valuta Lari (GEL) je seveda odraz gruzijske ekonomske, fiskalne in politične situacije.
Lari je zrasel za cca 70% od 2021 gledano NEER(nominal effective exchange rate). Polovico tega se je zgodilo v 2022, ko je zaradi vojne prišlo v Gruzijo 100.000 Rusov, Ukrajincev in Belorusov, ki so posledično okrepili Lari. To se lepo vidi tudi iz Net money transfers, ki so se v 2024 malo stabilizirali, ampak še vedno mnogo višje kot v 2019:
Močan Lari in močno gospodarsko rast so poganjale tudi tuje direktne investicije (FDI):
Z ohladitvijo učinkov vojne (migranti), nižanjem obrestnih mer, geopolitično napetostjo in stabilizacijo/upadom rasti je za pričakovati bolj šibek Lari.
TRR BILANCA
Turizem, nakazila domačinov iz tujine ter tuje investicije so glavni prilivi, ki držijo gruzijski letni TRR deficit na cca -5% letno. To definitivno ni dobro, ni pa tudi izjemno slabo (za enkrat).
Primarni državni prilivi so v višini 28% BDP, medtem ko so odlivi cca -30% BDP, kar ni slaba bilanca. Večina prilivov prihaja iz DDV, DDPO in trošarin:
Večina odlivov pa normalno za javno upravo, pokojnine, idr. (cca -22% bdp)
Javno upravo so z učinkovitostjo sistemov dobro oklestili v zadnjem desetletju, kar je zelo pohvalno in kljub temu so ohranili produktivnost, kot opisano v biznis segmentu:
Cca -8% BDP se porabi za investicije v infrastrukturo, ki so izjemno pomembne in bi jih po mojem morali še povečati, vendar ne želijo povišati dolga:
Primarna bilanca tako sploh ni slaba, z malo višjimi davki na kazinoje in banke bodo 2024 še povečali primarne prilive. Kje je torej tisti ogromen problem, ki tako kazi celotni TRR?
Trgovalna bilanca (uvoz/izvoz), kjer sicer pridelajo +12% BDP s storitvami, vendar vsakoletno plačujejo za neto uvoz surovin v višini -20% BDP:
To je velik problem, ki ga ne rešujejo. Od agrikulture, energentov, industrijskih in vseh drugih proizvodov, večinoma vse uvažajo in malo proizvajajo. Posledično jih vedno zaboli, ko cene le teh občutno zrastejo.
BREZPOSELNOST
Gruzija ima visoko brezposelnost, cca 11%, kljub temu, da je najnižja v zadnjem desetletju in kljub temu, da ni veliko subvencij in podpor:
Ta procent je v realnosti sicer manjši, ker doberšenj procent ljudi dela na črno. Vseeno pa imajo dokaj visoko strukturno brezposelnost predvsem zaradi ljudi, ki životarijo po osameljenih kmetijah na vaseh.
To sicer ne bi bil problem, če bi bile to produktivne ali samooskrbne kmetije, vendar niso ne produktivne, niti samooskrbne. To je dobesedno ostanek in prikaz sovjetske tuge. Ljudje, ki jih je povozil čas in živijo v svoji stari hiši na vasi z nekaj kravami. Problem je, da je v tej skupini tudi kar nekaj mladih 30-40 let, ki so se pač sprijaznili s takšnim življenjem. V drugih podobnih državah so po navadi ti ljudje odšli na delo v industrijske obrate, ki pa jih ima Gruzija manj.
Posledica tega je visoka zaposlenost v agrikulturnem sektorju, vendar izjemno nizka produktivnost tega sektorja glede na BDP (tudi država ni samooskrbna):
Ta procent ljudi počasi pada, vendar prepočasi. Zaradi visoke rasti v drugih sektorjih tudi vlada ni imela iniciative, da kaj spremeni na tem področju.
To je segment gospodarstva in ljudi, ki bo v prihodnje v veliki meri prispeval k nadaljnji veliki rasti države, če bodo uredili par stvari. IMF v tej točki na njih pritiska že sedaj, vendar ni bilo preveč posluha zaradi večletnih pogajanj o regulaciji državnih podjetij (SOE), ki je prednostna naloga.
V kolikor v prihodnje pade rast v drugih segmentih in dobimo nazaj visoke cene agrikulture, kot v 2022 ter z vojno povezane več industrijske proizvodnje (vse kar je načeloma moj “base case”), potem se bo po moje tudi to področje uredilo. Uredilo pa se bo verjetno na naslednji način:
Tujcem bo dovoljeno kupovati kmetijsko zemljo v Gruziji, kar je še edina stvar, ki se ne sme. To bo privabilo kapital v ta segment, ki se bo konsolidiral, kar bo povečalo produktivnost. Z razvojem industrije pa bodo tudi mnogi delavci bolj produktivno porabljeni tudi tam.
POTROŠNJA / GOSPODINJSTVA / KREDITI
Potrošnja je bila v 2023 in bo tudi v 2024 močna.
V veliki meri potrošnja izhaja iz danih kreditov kot posledica višjih plač. Kredite za nepremičnine so sicer v 2023 zaradi inflacije in rizikov zategnili, vendar pa so nekaj dodali za potrošnike in korporacije:
Za enkat slabih neodplačanih/zamudnih potrošniških kreditov ni, so pa preventivno malo zategnili in jih dali več na opazovano listo.
Podatki za 2019-2023:
Kreditov v dolarjih imajo kar nekaj, kar bi bilo alarmantno, če ne bi imeli tudi dosti dolarskih depozitov, poleg tega tudi % dolarizacije pada.
Prihranki gospodinstev in korporacij na drugačnih trajektorijah za enkat:
Krediti za nepremičnine, dokaj velik del v USD:
Aggregate access to credit in Georgia appears reasonable with relatively high domestic credit to GDP and fewer firms reporting being credit constrained than the average for Europe and Central Asia. As a percent of GDP, the size of the market grew from 7.6% in 2015 to nearly 20% in 2023.
Glavni problem trenutno obstaja pri potrošnikih, ki imajo nezavarovane kredite v USD. Dolg do BDP gospodinstev je na 40%. S stabilizacijo rasti, šibkejšim lari-jem in potencialno problematičnim sektorjem nepremičnin bi zgornje lahko predstavljalo problem za določene potrošnike in določene segmente gospodatstva, ki so overstretched.
Tega problema se Nacionalna Gruzijska banka zaveda in tudi zateguje pogoje za kredite, vendar je bilo gospodarstvo zadnji dve leti tako “hot”, da so krediti še vedno rasli, kljub novim pogojem, ki so jih v 2024 še dodatno zategnili.
Problem pa je, da se je mnogo aktivnosti prestavilo izven bančnega sistema. Gradbinci na primer delajo predprodajo svojih projektov direktno potrošnikom, ki naredijo polog in podpišejo pogodbo o financiranju direktno z gradbincem, po navadi v USD in na krajši rok, katerega nekateri verjetno ne bodo sposobni odplačevati.
Občasno se to zgodi tudi z neuradnimi lizingi za avto. Poleg tega obstaja tudi trg neuradnih posojilodajalcev “sale and buyback”, kjer si ljudje, ki ne dobijo kredita lahko sposodijo denar zavarovan z njihovo nepremičnino. Vse to nima pretiranega vpliva na banke, ker je izven sistema, ima pa vpliv na rast, saj bo ob ohladitvi mnogo teh potrošnikov šlo bankrot.
BANKE
Zgoraj omenjeni riziki bank ne prizadanejo sistemsko, ker le te nadzorujejo svoje kredite, poleg tega trenutni “housing boom” ne prihaja direktno iz bančnega kreditnega balončka, kot je to v normali temveč v veliki meri od tujcev (in prej omenjenih črnih kreditov).
Dve največji gruzijski komercialni banki z 80% deležem sta Bank of Georgia in TBC Capital. Obe sta dobro kapitalizirani, profitabilni, likvidni in dolarizirani. Imata sicer BB rating, vendar ne zaradi slabih bilanc, temveč gruzijske geopolitične in politične situacije ter birokracije v smislu transparentnosti, nadzora, trajnosti, AML/KYC, ipd. ter stvari, kot npr. tole:
V Gruziji lahko kupiš 100k hišo s kešom in ne bo nič čudnega. To seveda moti IMF, rating agencije, itd.
Operativno imajo največji riziko v koncentraciji portfelja, ker je domači market majhen:
Tudi 60% kreditov je za nepremičnine. To se sliši grozno, ampak ni čisto tako. Komercialne nepremičnine v Gruziji niso v tako veliki ponudbi kot v EU/ZDA, ker se ekonomija še razvija dejansko potrebujejo skladišča, shopping centre, pisarne, ipd. Kar se tiče stanovanj pa nadzirajo gradbince v portfelju, ki so načeloma dobro kapitalizirani (problem bodo bolj drugi gradbinci).
Prevelike koncentracije kreditov se zavedajo in od septembra 2022 rešujejo situacijo. Se pa širijo na druge CIS trge, kot npr. Uzbekistan, kar je po mojem zelo podcenjeno dejstvo. Ob pregledovanju zadev sem bil presenečen nad fleksibilnostjo gruzijskih bank na vse možne situacije relativno hitro od 2020 (deflacija, inflacija, neizmerna rast, vojna, exchange rate, EU/IMF zadeve, itd. itd.).
Governance je na visokem nivoju, tudi delničarje imajo v mislih. Delnice BOG in TBC so padle za 30% v zadnjih mesecih zaradi političnih nemirov, kar jih naredi dokaj zanimive. Poglejte si P/E, ROA, ROE, dividende in druge indikatorje od BGEO ter TBCG na LSE.
Skratka, v naslednjih dveh letih pričakujem, da se bo pokazalo kdo plava nag. Mora se prepucati nekaj zadev, kot npr. raztegnjeni potrošniki in slabi gradbinci. Banke morajo urediti še par zadev (npr. koncentracija trga, večji nadzor nad krediti korporacijam ki niso gradbinci) ter pokazati se mora smer politične naravnanosti v Gruziji. V kolikor se stvari odvijejo v pravo smer, bodo ti banki ob veliki volatilnosti verjetno dober nakup za naprej.
PRODUKTIVNOST GOSPODARSTVA
Kaj torej Gruzija proizvaja, kaj lahko izboljša, pregled gospodarstva:
Velik del sta turizem (14% BDP) in nepremičnine/gradbeništvo (20%, od tega 8% gradbeništvo), kar smo že predelali, prav tako banke (5%). Javna uprava/sociala in obramba so na dobrem nizkem in učinkovitem nivoju (8%).
Javno izobraževanje v Gruziji je brezplačno, vendar slabo, posledično so v zadnjih letih postale bolj popularne privatne/mednardne šole, kar je spodbudno za izobrazbo Gruzijcev v prihodnje, vendar ne bo dalo kratkoročne produktivnosti seveda, vseeno pa se nekaj premika na tem področju.
Velik napredek je bil v zadnjih dveh letih na IT področju. Povečali so to sektor iz 3 na 6% BDP, kar je dobro za diverzifikacijo. Verjetno bo rast ostala, ker so z 0% davkom za IT podjetja privabili veliko teh podjetij (Viber, Exadel, EPAM, Global Technologies), medtem ko se posledično v Gruzijo priseljujejo tudi dobri Ruski programerji.
Na znanstvenem/tehničnem področju (2%) in zdravstvenem področju (4%) so bolj bogi. Javno zdravstvo je brezplačno, ampak slabo. “Višji sloj” gre v privatne klinike.
Kot že omenjeno je agrikultura (9-5%) problem in priložnost. Njen delež v BDP vsakoletno pada. Del teh ljudi bodo čez čas spravili na produktivno delo, npr. v industrijo ali storitve v mestih/turizem. Zemlja je rodovitna (podobno kot v Ukrajini), zato se bo z reformami verjetno konsolidirala v roke tistih, ki bodo videli priložnost. Trenutno je namreč 66% agrikulturne zemlje v lasti države, ki je ne vzdržuje ali uporablja, niti vsa še ni vpisana v ZK register (to naj bi bilo do konca 2024) in samo 15% je obdelane. Ko uredijo te zadeve in dovolijo nakup tujcem, bodo verjetno stisnili velik del BDP rasti iz tega sektorja še. Z vidika investicij so zanimivi nasadi orehov (na to temo moram narediti boljši research, preden delim)
Z jajci in mlečnimi izdelki so 90% samooskrbni, z mesom 50%, z zelenjavo 70% (večino krompir in koruza) in s pšenico 20%.
Električna energija (3% bdp): v 2023 je Gruzija po dolgem času postala neto izvoznik električne energije (primarno v Turčijo), kar pomeni, da so proizvedli več kot porabili. Cca 80% elektrike proizvedejo s hidroelektrarnami in cca 20% z zemeljskim plinom. V prihodnje bodo dodajali hidroelektrarne (v gradnji), kar je pozitivno, prav tako bodo izboljšali efektivnost dotrajanih starih daljnovodov (ker je zadnji čas za zamenjavo) in dobivajo neke podpore za vetrne elektrarne (ki sicer proizvedejo <1% elektrike). Poleg tega so dobili prejšnja leta cenejši plin od Azerbajžancev, tako da jih price spike ni prizadel tako hudo kot EU, vsaj na plinu. Ta sektor pričakujem, da bo napredoval v prihodnjih letih.
Energija: gledano končno potrošnjo Gruzija potrebuje 47% plina, 27% olja, 15% hidro, 5% premoga in 5% biomase (les). Od tega sama proizvede hidro, biomaso (les), večino premoga in minimalno olja (3%), torej cca 25% svojih potreb. 85% plina in 18% olja dobi iz Azerbajžana. Večino preostalega olja pa iz Rusije in Turkmenistana. V tem smislu se ne bo veliko spremenilo v prihodnje. Spremenilo pa se je naslednje:
Gruzija leži na izjemni točki, ki je pomembna za svetovne plinovode.
Georgia has gas pipeline connections with Armenia, Azerbaijan, Russia and Türkiye. It imports natural gas from Azerbaijan and Russia and transits gas to Türkiye and Armenia. Georgia is also focused on developments in gas transit from the Caspian Sea to European markets, as this would diversify its imports and provide transit revenue.
V 2023 je EU z Azerbajžanom podpisala MOU za dvakrotno povečanje plina do 2027, ki gre čez gruzijske plinovode in porte. Enako za nafto.
· Baku-Supsa Pipeline transports crude oil from offshore oilfields in the Caspian Sea (belonging to Azerbaijan) to Supsa, Georgia, on the Black Sea, where it continues to European markets via tankers.
· The BTC pipeline transports crude oil from Azerbaijan via Georgia to Türkiye’s Mediterranean port of Ceyhan, and from there the oil is shipped by tanker to world markets.
· Recent agreements between Kazakhstan, Azerbaijan and Georgia will ensure the transport of increased volumes of Kazakh oil through these pipelines.
To je bullish za ekonomijo in diverzifikacijo. Kot drugo... Cestna INFRASTRUKTURA:
Georgia’s transport and logistics costs are high, despite a modern customs administration, in part due to poor quality infrastructure – for example Georgia ranked 83rd in transport infrastructure in the last GCI. This represents a bottleneck to growth for all sectors of the Georgian economy.
Glede na njihovo strateško pozicijo sem bil presenečen kako slabe so cestne/železniške povezave. V tem trenutku sicer gradijo na polno in napredek se vidi, ampak to bi moralo že davno obratovati. To bo ogromen boost za državo, ko izvedejo.
Going forward, the authorities should prioritize among the large infrastructure projects under consideration, which aim to expand international trade (e.g., Anaklia deep-water port and middle-corridor rehabilitation (east-west highway)), energy independence (e.g. hydropower projects), and connectivity with Europe (e.g., a Black Sea cable). - IMF (Se strinjam.)
“Currently 818 km of highway are under construction, while by 2030 a 760 km-long highway will be put into operation.”
S potovanjem po državi smo videli vse ceste, ki se gradijo (Kvesheti-Kobi tunnel, S1 highway, Rikoti pass, ...) in prepričan sem, da bo to ogromen boost za gospodarstvo, ko se zgradi. To pomeni boljše povezave za Batumi, boljše za transport v Rusijo in Azerbajžan, boljše železniške povezave, boljše povezave do portov in posledično do EU, itd. Bullish za produktivnost. Transportna panoga (6%) ima še veliko rezerve.
Posledično tudi port Batumi in Poti:
Containers: growth of containerized trade between Western markets and Central Asia;
Bulk cargo: growth of nitrogenous fertilizer exports from Central Asia to Western markets.
Tukaj pa se šele začne...
Evropa je ugotovila, da dobi večino stvari iz Kitajske preko Rusije. To je seveda po novem no-go. Edina rešitev je Gruzija. Dolgoročni plani, ki se odvijajo ti dajo vedeti, da sta EU in Rusija zaključili, gremo v novo hladno vojno, posledično spremembe trgovskih tokov dolgoročno.
Porta Batumi in Poti nista dovolj velika za potrebno količino pretovora. Rešitev je port Ankalia:
Ta port na pol stoji, vendar je bil v preteklosti vedno skenslan projekt (nazadnje v 2020), ker so ga najprej hoteli imeti v lasti Gruzijci, potem Rusi, potem Američani, itd. Rusi seveda niso dopustili, da bi to imel kdorkoli razen njih, sploh ker je konkurenca Novorossisku.
Sedaj je Evropa začela ponovno pritiskati na razvoj tega porta, ker je dobesedno nujen, če ne želimo ruskih povezav.
The European Bank for Reconstruction and Development (EBRD) is conducting a study on sustainable transport connections between Central Asia and Europe, funded by the European Commission. Alternatives sought to traditional cargo route through Russia Significant investment required in transport infrastructure across Central Asia. Should this corridor become the preferred new route for freight companies, existing Caspian Sea/Black Sea infrastructure may become a real bottleneck.
“Georgia needs to expand its port capacity, which is a bottleneck for swift development of the middle corridor. There are several options for expansion, including expansion of already existing ports, development of dry ports, and of course the construction of the Anaklia port. The decision of which route to take rests with the Government, and should EBRD’s involvement in future projects be requested, we are happy to assess the bankability”, - EBRD President
Kdo bo torej lastnik? Edini, ki ga Rusija, ZDA in EU ne želijo vzburjati.
“Anaklia is the crown jewel of the Middle Corridor,” Romana Vlahutin, a distinguished fellow at the German Marshall Fund and former European Union ambassador-at-large for connectivity, told RFE/RL. “If you have China building such a key point, then you are giving them the capacity and opportunity to control a very important route for trade between Europe and Asia.”
Proizvodnja (9%): še en sektor, ki ga premalo izkoriščajo post 2014 in po padcu cen surovin, bodo pa mogoče bolj v prihodnosti, če gremo v surovinski supercikel.
Cca 25% proizvodnje so razne rude (baker, železo, zlato, mangan, kaolin, bauxite...) in jeklo, guma, cement, itd. (4% premoga, ki ga pridobijo in porabijo v skupni porabi gre za jeklo). Cca 25% je proizvodnja alkoholnih pijač (vino, žganje) in tobačnih izdelkov. Cca 10% so goriva/olja/plastika in gnojila. Kar nekaj je tudi tekstila, papir/lesni izdelki in veliko je tudi izdelave težke mašinerije.
Glavne dejavnosti (trade, 15%) pa sploh še nisem omenjal in sicer uvoz in preprodaja vozil za celotno CIS regijo...
Georgia has established itself as a regional hub for the car trade since 2005, without its own car production industry. New cars are mostly imported from Japan, while used cars mostly come from USA, repaired in Georgia and sold to Georgians and regional customers. Therefore, cars are top export and import commodity in Georgia’s foreign trade.
Georgia’s car trade sector benefits from both car exports and local sales. On average, exports constitute 55%-60% of total car trade turnover, with occasional spikes due to external factors. As for the domestic market, the upcoming prohibition on importing cars produced pre-2013 is expected to lower domestic demand temporarily in 2024.
Ta sektor še naprej lepo dodajal k rasti BDP dolgoročno.
Veliko rast bo dosegal v prihodnje tudi sektor telekomunikacij (več fiksnih uporabnikov zaradi več nepremičnin, več internetne porabe zaradi večje adopcije itd.):
*V 2019 kar 80% ljudi ni naredilo online nakupa in samo 6% podjetij prodaja po spletu.
Uvozni in Izvozni trgi so na splošno dokaj dobro diverzificirani, kar je super, posledično je lahko tudi morebitna recesija milejša:
Import:
Export:
V naslednjem delu pa si pogledamo nepremičnine v glavnem mestu:
Zgornje je zgolj informativne narave in za zabavne namene – ni finančni nasvet. Vsak je sam odgovoren za svoje odločitve in morebitne izgube. Naredi svojo domačo nalogo.
Hvala, ker si Borec Iz Ozadja! Prijavi se na mail listo, če želiš biti obveščen o novih člankih, komentirati in podpirati naše delo.
Poznaš soborce, ki bi jih zgonje zanimalo? Hvaležni smo za vsak share.