MACRO POGLED 2022-2028 IV. DEL

Nadaljevanje III. dela...

Jun 26, 2024

OSTALI GLOBALNI CIKLI SVETA

Tisti, ki ste prebrali prejšnje dele, ste verjetno opazili idejo, da se svet vrti v ciklih. K pregledanim alinejam sem spodaj dopisal pripadajoče cikle (kot jih vidim jaz). Na grobo preletimo še to in mislim, da se vam bodo nekatere stvari poklopile. Potem pa se odločite, s katerimi deli se strinjate in s katerimi ne.

Prenapihnjeni finančni inštrumenti enaki nivojem iz 2000ih (ST debt cycle-opisan že prej, 30year credit cycle)
Dolgovi držav in monetarna politika razvitega sveta na ravni 1940ih let (LT debt cycle-opisan že prej)
Inflacijski problem, kot posledica primanjkljaja surovin odraža vsaj tistega iz 1970ih let (commodity cycle/supercycle)
Geopolitična trenja podobna hladni vojni z možnostjo eskaliranja v WWIII, prej nepredstavljivi problemi za EU (250year revolutionary cycle, globalization cycles)
Populacijski in socialni problemi iz 1930ih (wealth inequality cycle, technological cycles, 90year generational cycle, political cycles)
a) Prenapihnjeni finančni inštrumenti enaki nivojem iz 2000ih
Pri že opisanem short term debt/business ciklu lahko omenimo še cca 30 letni kreditni cikel (obrestne mere, posledično strošek kapitala):

Z leve proti desni (v grobem): 40 let negativno, 30 let pozitivno, 30 let negativno, 25 let +, 25 let negativno, 30 let +, 40 let negativno, sledi 30 let pozitivno?

Samo ta sprememba lahko spremeni svet, kot ga poznamo. Obveznice, delnice, projekcije vseh družb in držav temeljijo na predpostavkah, ki so držale zadnjih 40 let in se lahko v naslednjih letih grobo spremenijo.

Primer: projekt, ki vključuje 2% obrestne mere ne bo več profitabilen s 4% obr. merami v kalkulaciji in se posledično ne bo izvedel. To ima vpliv na ljudi, kapital, državo, itd.

b) Inflacijski problem, kot posledica primanjkljaja surovin odraža vsaj tistega iz 1970ih let

COMMODITY CYCLE OZ. CIKEL SUROVIN se odvija zaradi samega delovanja industrije. Najprej imamo premalo določene surovine, kar zelo dvigne ceno. Dvignjena cena prinese na trg ogromno nove ponudbe (preveč), ker se splača. Ko ponudba preseže povpraševanje cene strmoglavijo. Surovine pa so v tem smislu izjemno specifične, ker je potrebno investirati ogromno kapitala v naprej in tudi časa (5-10 let) preden se stvar uresniči in razlika pozna. V teh vmesnih 5-15. letih, ko se infrastruktura gradi, cene izjemno zrastejo. Enako ob padcu cene, ko se recimo ekonomija ohladi in je naslednjih 10 let na trgu čisto preveč surovin še iz prejšnjega upcikla.

Sam cikel surovin pa se zliva tudi v super cikle (commodity supercycle):

Po mojem mnenju smo zadeli dno ali pa smo izjemno blizu, preden začnemo nov cikel, če ne supercikel.

Omembe vredno je tudi to, da gredo ZDA in EU v ta cikel z mlajšo generacijo, ki ima veliko manj zanimanja za dela v tej panogi, kot drugje po svetu.

Kako dolgo že imamo inflacijo in kako dolgo lahko traja?

V kolikor se znajdemo v vojni situaciji, ne rabim povdarjat, kakšen vpliv ima to na trge surovin:

c) TEHNOLOŠKI CIKLI

V grobem se tehnologija disruptivno spreminja vsakih 50 let, z vmesnimi vrhunci in dolinami.

Začeli smo s prvo industrijsko revolucijo 1771, ki je prinesla mehanizacijo za večjo produktivnost v agrikulturi, železarski in tekstilni industriji ter s tem omogočila stabilnost in rast prebivalstva.
58 let za tem (leta 1829) smo dobili železnice, ki so uporabljale parni pogon in masovno uporabo premoga.
46 let za tem (1875), druga industrijska revolucija, pa masovno uporabo jekla in sintezo kemikalij ter mestno svetlobo.
33 let kasneje (1908) nastopi Age of oil in masovna proizvodnja avtomobilov.
63 let kasneje (1971) pa tretja industrijska revolucija in sicer telekomunikacije, mikročipi, internet, ...
Smo 50 let kasneje (2021) in predvideva se, da vstopamo v 4. industrijsko revolucijo. Kaj je to?

Blockchain, IoT, Robotics, AI & Big data, Implantable technologies, Supercomputers, 3D printing, Genetics, ...

Skladno s tem lahko ponazorimo cikle po Kondratievu (Nikolai D. Kondratieff):

Vsi cikli imajo seveda svoj mini-cikel, preden pride tehnologija čez kulturo, politiko, regulacijo, adopcijo, ...

Definitivnega odgovora, kje v ciklu se nahajmo seveda ni. Debatirati se da v nedogled, zato stvari premislite sami. Pomembno pa se mi je zdelo omeniti, saj vidim en kup ljudi, ki kažejo na leto 2008 in kako so nam telefon (iphone), amazon, itd. spremenili življenje ter pričakujejo, da se bo enako čez noč zgodilo s solarnimi paneli, kriptom, biorafinerijami, genetiko, itd.

Moje mnenje je, da je bil blockchain v 2009 paralela internetu v cca 1990 in manija v 2020 paralela internetu v cca 2000, grobo rečeno seveda. Podobno s solarnimi paneli, torij reaktorji in drugimi trenutno popularnimi venture capital zadevami - trg mora prežvečit kar nekaj let stagnacije, preden zares postane uporaben na globalnem merilu. Podobno se strinja (glede kripto) tudi Mark Moss in sicer pravi, da moramo v naslednjih 5. letih prečkati "chasm", ki je obdobje med vsako novo tehnologijo, ko se infrastruktura še gradi in svet odloča, če bo kaj iz tega.

To je tudi mogoče v skladu s plotiranjem S-krivulje adopcije.

Kot primer naj dodam, da je bilo po 1908 skupaj s Fordom še 250 izdelovalcev avtomobilov, ki so kasneje vsi šli kaput in od tega so ostali trije, enako z radijem v 1929 (glej radio pool, RCA stock). Lep primer je tudi Amazon stock od začetka do danes s povdarkom na letu 2000. Skratka vsaka industrija potrebuje obdobje stagnacije, da se počisti, prestrukturira in sprejme. Samo toliko v opozorilo, da nas tehnologija ne more rešit vsakokrat.

*AI v času pisanja še dejansko ni prišel ven v smislu ChatGPT, itd.* - za mnenje o tem glej kasnejše članke

d) Geopolitična trenja podobna hladni vojni z možnostjo eskaliranja v WWIII, prej nepredstavljivi problemi za EU

Cikel globalizacije/deglobalicacije sveta sem omenjal že nekaj strani nazaj:

Ray Dalio oz. njegov sklad Bridgewater associates, je v knjigi Changing world order, zapisal pregled finančnega stanja in njegov potek v vseh imperijih zadnjih 500 let. Poglejmo si..

Trenutno ima ZDA globalno rezervno valuto (USD), pred tem je bila to UK (GBP) in še pred tem Nizozemska (Guilder).

V Evropi je okoli leta 1600 vladal španski imperij, ki naj bi bil tako velik, da so ga klicali: "zemlja, kjer sonce nikoli ne zaide". Začele pa so seveda pojavljati težave, kot pri vseh velikih imperijih in sicer prevelike meje, ki jih ni bilo več možno braniti, prevelike kulturne razlike ljudi v imperiju, slabe finance, slabi voditelji, ...

Zaradi slednjega in izjemne inovativnosti ter dobre mornarice so se Nizozemci osamosvojili 1581 in postali najbogatejši narod na svetu v 1625. Tako je bila v Evropi rezervna valuta nizozemski guilder. Imeli so največ patentov/izumov in prvi pravi kapitalski trg (z borzo), kjer so tuje dežele ala Bank of England izdajale obveznice za npr. fundiranje vojne s Francijo, ipd. Tudi Tulip manija izhaja iz tam, prvi stock market bubble in The south sea bubble. 1700 je Dutch East India company skrbela za trgovanje med Evropo in Indijo. Tudi Baltske države in Rusija so uporabljale guilder.

Sledilo je obdobje Dutch Golden Age, ki je bil vrhunec imperija. Začeli pa so počivati na lovorikah (ni bilo več novih izumov), niso imeli vojske za branitev ozemlja, druge države so pokopirale kapitalske trge, nabrali so se dolgovi, trenja za prevlado (slabo vodstvo) in kot vedno, odprtih so imeli preveč front: trgovske vojne z UK glede prevoza dobrin po morju, branili so Dance proti Švedom, ker so bili njihovi zavezniki, odganjali so Francoze, itd.

V tem času je UK boljše izkoristila prvo industrijsko revolucijo, nadgradila prednosti, ki so jih imeli Nizozemci in prevzela veliko ladijskih rut. Slab položaj Nizozemske je bil vse bolj očiten (napadeni s strani Francozov) in kapital se je začel stekati v London (torej manj zlata v Amsterdam banki). V UK so razvili dober pravni sistem, izobraževanje in mornarico. Z zmago nad Napoleonom so zacementirali svoj uspeh in britanski funt je bil nova globalna rezervna valuta do cca 1920 - 1945 - odvisno od kriterija.

Vzporedno so postajale nova vzhajajoča sila ZDA, saj so najbolje izkoristile drugo industrijsko revolucijo, kar je privedlo tudi do velikih premoženjskih neenakosti, ki so vodile v ekstravaganzo The Guilded age. Iz tega časa sta bila npr. jeklarski mogotec A. Carnegie in bankir J.P. Morgan. Istočasno smo imeli v Evropi Belle Epoque in Viktorjansko obdobje v UK. To je tudi privedlo do poka balončka in panike 1907.

* The Opulence And Excesses Of The Gilded Age

*Stock market panic of 1907

Zgodba o propadu britanskega imperija je bila podobna vsem prejšnjim. Imeli so konstantne probleme z Nemčijo, preveč dolgov, prevelika premoženjska neenakost (1% imel v lasti 70% bogastva) in seveda WWI, med katero so ZDA uspele obdržati konvertibilnost zlata bolj kot drugi in s tem postale nov kapitalski hub (New York). Poleg tega seveda tudi niso bile tako fizično uničene.

L. 1944 (Bretton Woods) postane dolar globalna rezervna valuta (še vedno podprta z zlatom, le revalorizirali so exchange rate), saj so zaradi "dobre pozicije" v vojnah imele ZDA največ zlata. Vse ostale valute so vezali na dolar. Razlika je tudi ta, da je gold standard pre-1940 dovoljeval menjavo dolarjev za zlato, medtem ko post Bretton Woods to ni bilo več mogoče. ZDA je imela zatem veliko uspešnih let do 1971 (end of Bretton Woods), ko niso več mogli držati zlatega standarda zaradi preveč nabranih dolgov.

Nixon je lagal, da je se to ne bo zgodilo in kasneje, da je samo začasno. Realen rezultat pa je bil fiat denar (nepodprt) in Petrodolar sistem, ki ga imamo vse do danes. Leta 1973 je bil sklican tudi prvi G7 meeting s strani US, UK, Nemčije, Japonske, Francije, Italije in Kanade, takrat najmočnejših držav, a danes samo še na papirju? Raziščimo...

R. Dalio je s pomočjo Big Data (pridobljenih od BIS, IMF, druge inštitucije...) izdelal model, ki objektivno meri moč države glede na 18 spremenljivk:

Izobrazba (količina izobraženih ljudi po stopnjah, leta izobrazbe v povprečju in kvaliteta izobrazbe glede na mednarodne teste) - ZDA prva, Kitajska druga
Inovacija & Tehnologija (št. patentov, št. raziskovalcev, stroški namenjeni inovacijam) - ZDA prva, Kitajska druga
Strošek konkurenčnosti (stroški delovne sile glede na produktivnost) - Indija prva, Kitajska/ZDA v sredini, EU zadnja (kvalitetni proizvodi po najdražji in vse dražji ceni)
Infrastruktura & Investicije (investicije kot % svetovnega investiranja, investicije in prihranki kot % svetovnega BDP, logistične performance) - Kitajska prva, ZDA druga
Ekonomski output (BDP in per capita BDP as % of global) - Kitajska prva, ZDA druga
Pričakovan razvoj (glede na št. ljudi in vpliv dolga na mogočo rast) - Indija prva, Kitajska druga, ZDA v sredini, Japonska in EU zadnji
Trgovanje (export share global) - Kitajska prva, za njo EU in potem ZDA
Vojska (številčnost vojske in nuklearne, military spending budget) - ZDA prva, za njo Rusija in Kitajska
Finančni center (delež transakcij in market cap) - ZDA prva, Kitajska druga
Valuta (delež v bankah, transakcije, delež dolgov v valuti) - prva ZDA(pada), nato EU(niha), Japonska(pada), UK(pada), Kitajska(raste)
Breme dolgov (dolgovi glede na sredstva, service ratio, dolg glede na BDP, rezerve, credit rating, dolgovi v tujih valutah) - ZDA slaba, EU sredina, Kitajska sredina
Notrjani konflikti (protesti, streljanja, politični preobrati) - ZDA najslabše, Kitajska in EU v sredini
Zunanji konflikti (konfrontacije z drugimi državami) - ZDA prva, za njo Rusija in Kitajska
Pravna država (ankete o korupciji in lahkoti obratovanja podjetja) - ZDA dobra, Kitajska slabša
Geologija (velikost ozemlja, vrednost naravnih sredstev, produkcijske zmožnosti, net export surovin) - Rusija, ZDA, Kitajska vrstni red
Premoženjska neenakost (sredstva 1% proti ostalim) - ZDA in Kitajska slabo
Alokacija virov (brezposelnost, produktivnost dolga, pridobivanje dolga) - ZDA pred Kitajsko, EU zadaj
Naravnanost naroda po uspehu (velikost socialnih transferjev, upokojitvena starost, ankete o želji po trdem delu) - Kitajska najvišje, ZDA vmes, Evropa najslabše *v anketah po svetu, če cenijo trdo delo so najslabši Francozi in Španci (vprašanim ni do trdega dela in uspeh ni cilj)
Naravne nesreče (kazalnik v delu)

Nekatere kazalnike se da zelo točno izmeriti in imajo večjo težo, drugi so manj pomembni. Vsakoletno se osvežujejo na naslednji povezavi: https://economicprinciples.org/downloads/DalioRay_Power_Index_Appendix.pdf

Za podroben opis, obrazložitev in druge dodatne stvari priporočam branje knjige. Zaključke pa bomo potegnili sedaj, najprej pa še moj dodatek:

Največji zaveznici ZDA, torej EU in Japonska, sta obe v hudih težavah. Primer EU:

-Dolg do BDP nekaterih držav članic izjemno visok. Portugalska, Italija, Španija, Grčija, ... so na pragu bankrota, rešuje jih že ECB preko nemških in nizozemskih obveznic (obliž)

Nemška industrija je že potonila, samo ni še v mainstreamu:

Zgornja slika prikazuje oslabitev ene najmočnejših točk EU zadnjih let. Bo Nemčija še naprej tako dobrodušna do drugih, če bo sama v problemih?

-Energetska kriza in nikakršne zaloge kritičnih surovin (totalna odvisnost od uvoza)

Iz plina(2020) na premog(2021), iz premoga na olje(2022), iz olja na drva(2023?)

-Vojna v Ukrajini in surovinske ter finančne sankcije (ki prizadanejo tudi EU)

-Izredno veliko birokracije (32 tisoč ljudi dela za EU komisijo, poleg vseh ostalih uradnikov na nivoju držav), kar je oteževalna okoliščina v primeru vojne (sploh, če imaš na drugi strani dva diktatorja, ki lahko hitro sprejemata odločitve)

Fabrika, ki obratuje že 160 let (od 1865), ena največjih na svetu, katere materiali se dotaknejo 80% izdelkov na policah, bo zaradi primankljaja plina morala upočasnjevati proizvodnjo. Mislim, da to priča o usposobljenosti EU vodstva (sploh nismo v vojni, plina na EU tleh je dovolj).

Medtem ko jih niti ne sankcioniramo, tako kot govorijo:

-Visoka inflacija, nezadovoljstvo ljudi nad cenami in v določenem odstotku nad samo vojno; prebivalstvo, ki se krči in je zaradi premoženjskih in drugih neenakosti nemotivirano in nezadinjeno. V času prosperiranja je diverziteta prebivalstva dobra, saj prinaša kreativnost. V času krize postanemo nazaj tribalistični: "zakaj bi plačeval za begunca/imigranta, če še sam ne morem shajat".

"The rising intolerance and incivility and the eroding generosity and openness that have marked important aspects of society in the recent past have been, in significant part, a consequence of the stagnation of American middle-class standards during much of the last quarter of the 20th century." - Benjamin M. Friedman

-Države v EU ne-soglasne. V prejšnjih letih se je tožilo Poljsko, da še naprej uporablja premog. Sedaj je Nemčija tista, ki ne želi ruskih sankcij, ker morajo uporabljati njihov premog (zaradi premalo plina). Nesoglasje glede detajlov zelenega prehoda. Madžarska pod pritiskom zaradi Rusije. Španija, Portugalska, Italija praktično odvisne od vseh ostalih držav, da jih finančno držijo skupaj, Slovaška se prav tako nagiba "skrajno desno", ipd.

-Poledica vsega zgornjega tudi šibka valuta

To je najboljši zaveznik, ki ga ZDA ima. Turčija, kot omenjeno, skače čez plot. Nazaj na knjigo...

Poglejmo ZDA podrobneje:

Slaba finančna pozicija (visoki dolgovi, slaba predvidena rast, NIIP -68% GDP, trade deficit). Slaba notranja situacija (ogromno protestov: BLM, LGBT, climate, anti-covid, trump/antifa, .. in shootings, premoženjska neenakost). Veliko odprtih front po svetu kot globalni policaj (Ukrajina, Taivan, Izrael, Južna Korea, ...).

Močna točka je reserve currency status, ki v vsakem imperiju izgine zadnji po vrsti. Druga močna točka so (za enkrat) finančni trgi, ki predstavljajo 60% vseh delniških trgov, kar pomeni stekanje kapitala k njim. Imajo močno vojsko in tehnologijo. Dovolj naravnih virov.

US sicer izvaža, ampak veliko več uvaža, saj si to lahko privošči zaradi dolarja (kar jo na dolgi rok slabi - triffin dilema, večino stvari ji naredi Kitajska) Primer (kdo jim dela vojaške dele?):

Poglejmo Kitajsko:

Močne točke so infrastruktura, investicije, finančne rezerve, globalno trgovanje, rast izobrazbe in inovacij/tehnologija, številčna vojska in vsesplošna želja po uspehu (ankete o trdem delu, ipd.) ter boljši notranji državni mir. Ena glavna fronta.

Slabe strani so valuta (ki sicer raste v uporabi), slab finančni center (ki raste v uporabi - Hong Kong, Shanghai - tudi zaradi sankcij) in velik primanjkljaj surovin (slaba geologija, ki jo malo offseta z obširnim nabiranjem materiala - Belt & road iniciativa, Made in China 2025 iniciativa, ...).

Največji zaveznik Kitajske, Rusija, ima ogromno surovin, točno to kar Kitajska potrebuje. Ima močno vojsko. Ima najmočnejo državno bilanco na svetu (vsaj pred vojno). Mogoče nima velik BDP svetovno gledano, ampak ima hrano in energijo (EU ne, BDP gor ali dol).

Dodatno... Bretton Woods sistem je bil vzpostavljen v času, ko so bile ZDA 40% delež svetovnega BDP, danes je to 20%. Petrodolar sistem je bil vzpostavljen z Arabijo, ko so bile ZDA njihova največja stranka, danes je to Kitajska. **Headline 2024:

Če ZDA izgubi Taivansko ožino, bo kot takrat, ko je UK izgubila Suez in s tem dokončno status globalnega imperija (“It was important internationally because it didn’t so much destroy Britain’s status as a global power but exposed its decline which up until that point had been kept well hidden.”).

Čas je na strani Kitajske pravi Ray Dalio, saj bo z leti večala svoj vpliv. Imajo pa trenutno periodo notranjih problemov zaradi velikega dolga na nepremičninskem trgu, kjer gredo določeni giganti ala Evergrand v stečaj in jih morejo reševat. Primanjkuje jim energije, imeli so poplave in suše, ... Iz teh razlogov naj bi ZDA imele iniciativo urigirati na Taivanu čim prej. Je pa res, da ima Kitajska velik demografski problem, kar je glavna lastnost, ki jim bo onemogočila globalno relevantnost nad US, pravi Peter Zeihan (in tudi Brent Johnson).

*pisano 2020

Graham Allison je v Destined for War analiziral zadnjih 500 let, ko sta se enako močni državi znašli v konfliktu. V 12 od 16ih primerov je sledila vojna:

Razlike v definicijah:

Nemogoče je točno definirati, kdaj valuta izgubi vodilni globalni status, saj lahko ostane še nekaj let po propadu imperija, lahko je nekaj časa izenačena, ipd. Za GBP zato nekateri tretirajo letnico 1944, drugi že 1920. Podobno s francoskim asignatom in nizozemskim gilderjem (glej spodaj). Ray Dalio ne prizava francoskega asignata kot resnično globalno valuto takrat, ker je bila Francija na ogromno frontah v vojni, imela en kup težav z valuto, itd.

Po zgornji definiciji povprečna vodilna globalna valuta traja 80-110 let, v tem primeru bi imel dolar trenutno 102 leti. V kolikor vzameš druge predpostavke ima še recimo tudi do 20 let pred sabo. Kakorkoli, to ni edini indikator, pomembni so tudi drugi makro dejavniki, npr. glej spodaj:

Tega se zavedajo tudi trenutno vodilni na IMF, Svetovni banki, itd.

Pred kratkim je esej na treh straneh na to temo napisal tudi Zoltan Pozsar (Head of Short-Term Interest Rate Strategy, Credit Suisse), link spodaj, z naslovom Bretton Woods III.

https://plus2.credit-suisse.com/content/dam/credit-suisse-research/SearchPDF?DocumentID=1191091&DocumentType=NR%20Publication&documentClick=true&AuthRequired=true&tagFormat=PDF

Začne se takole:

"We are witnessing the birth of Bretton Woods III – a new world (monetary) order

centered around commodity-based currencies in the East that will likely weaken

the Eurodollar system and also contribute to inflationary forces in the West.

A crisis is unfolding. A crisis of commodities. Commodities are collateral, and

collateral is money, and this crisis is about the rising allure of outside money

over inside money. Bretton Woods II was built on inside money, and its

foundations crumbled a week ago when the G7 seized Russia’s FX reserves…"

In zaključi takole:

" The Fed and other central banks will be able to provide liquidity backstops…

…but those will be Band-Aid solutions. The true problem here is not liquidity

per se. Liquidity is just a manifestation of a larger problem, which is the

Russian-non-Russian commodities basis, which only China will be able to close.

Do you see what I see?

Do you see inflation in the West written all over this like I do?

This crisis is not like anything we have seen since President Nixon took the

U.S. dollar off gold in 1971 – the end of the era of commodity-based money.

When this crisis (and war) is over, the U.S. dollar should be much weaker and,

on the flipside, the renminbi much stronger, backed by a basket of commodities.

From the Bretton Woods era backed by gold bullion, to Bretton Woods II

backed by inside money (Treasuries with un-hedgeable confiscation risks), to

Bretton Woods III backed by outside money (gold bullion and other commodities).

After this war is over, “money” will never be the same again…

…and Bitcoin (if it still exists then) will probably benefit from all this."

V tej luči nadaljujemo še na malo bolj abstrakten 250 letni revolucijski cikel (revolutionary cycle).

To poglavje bom preletel samo na hitro, ker nimamo niti časa, niti niso pomembne podrobnosti, bolj sama ideja.

Začenmo s povzetkom iz eseja THE FATE OF EMPIRES and SEARCH FOR SURVIVAL (1978), ki ga je napisal Sir John Glubb. Rojen v letu 1897 v UK, je imel v času prve in druge svetovne vojne priložnost videti iz prve roke, kako lahko nekdaj velik imperij, kot je včasih bila Velika Britanjia, izgubi na moči v zelo kratkem času. To ga je zelo zaznamovalo in v eseju predstavi spodnjo tabelo:

Zgornje številke so tarča kritik, da letnice niso pravilne, da je rimski imperij razdeljen na dva dela (zaradi spremembe politike), ipd. To je vse res in verjetno izhaja iz dejstva, da je Glubb želel vključiti samo najboljša leta imperijev (z domačo UK je po mojem pretiraval za 10 let recimo):

Ampak to sploh ni bistvo. Bistvo #1 je, da se vsak imperij konča.

Bistvo #2 je, da noben imperij ne pričakuje, da se bo končal. Če poslušaš ljudi kot npr. Jordan Peterson, Camille Paglia, Stefan Molyneux, ipd. ki preučujejo mentaliteto ljudi v poznih fazah imperija in to povežeš z ekonomskimi dejavniki v poznih fazah imperija (od Ray Dalio, Peter Turchin, ...) postane jasno, da smo verjetno vrh (na Zahodu) že dosegli. Mogoče že v letu 2000.

Zanimivo zgodbo pripoveduje knjiga iz 2016, imenovana Ages of Discord (Peter Turchin), ki preko modelov prikazuje ekonomsko, zdravstveno in socialno degradacijo v ZDA preko časa.

Primer:

Njegov model je napovedal trenja začenši v 2020. Knjigo lahko berete tukaj: https://archive.org/details/ages-of-discord-a-structural-d-peter-turchin/page/144/mode/2up?view=theater

Mogoče se vam ZDA ne zdi relevantna z EU, ampak smo po mojem mnenju na enakih tirnicah. Zavezniki, podobno finančno stanje in monetarna politika, podobna politika in socialna slika. Večina ekonomskih podatkov, ki jih spremljam so zelo podobni. Tipičen potek padca pa je itak vedno enak povsod:

Klasična zbirka knjig (katerih nisem bral, ampak veliko preposlušal na YT) je tudi The History of the Decline and Fall of the Roman Empire by Edward Gibbon

Nekaj zbranih dejavnikov:

Vir: In gold we trust report 2022

Sploh tipična zadeva vseh propadlih imperijev:

"Our best and most recent historical case study of this was the British Empire from 1931 to the 1970s. Any periods of deflation did not last long. The Bank of England did multiple currency devaluations between one third to one half in size.

There was a lot of inflation, higher taxes and high unemployment during that time period and the bouts of deflation did not last very long because they were not allowed to last long by policy makers and central planners without even more intervention.

Too many taxes, rules, regulations and red tape in the UK also prevented the real economy from adapting well and creating new jobs and industries. Markets were not allowed to work properly or clear. This is the method that the British Empire preferred before they also lost the World's Reserve currency. The word stagflation had not even been invented when the British Empire started doing this. It seems that stagflate and tax and lie is common throughout history for empires on the road to hyperinflation. Of course, in the past huge bear markets like 1929-1932, all currencies were not fiat currencies so they couldn't manipulate them as much." - Jason Burack

Tukaj mi pride na misel smešen klip od Charlie Munger:

- Inflation is how ‘democracies die’ (1min)

Ko smo ravno pri demokraciji. Ima tudi ta svoj cikel?

O tem so pisali že Plato, Aristotel, idr.

V zvezi s tem naj omenim še delo "The 224 Year Cycle of Political Change" By Martin Armstrong iz 2011 (Princeton economics research institute), kjer zapiše naslednje: