MAKRO POGLED 2022-2028 V. DEL
Cikel sončnih peg (solar cycle)
Izmed vseh prej naštetih stvari ima mogoče ta cikel še največ veze z našo prosperiteto in nihče o tem ne govori.
"The eleven-year solar cycle itself goes up and down like a roller coaster, reaching “grand maxima” and “grand minima” every 100-200 years. The last grand maximum peaked circa 1958, after which the sun has been steadily quieting down."
" The sun is heading toward solar minimum now. Sunspot counts were relatively high in 2014, and now they are sliding toward a low point expected in 2019-2020. "- 2017, Dean Pesnell, NASA
"Solar maximum occurred during 2001 while 1996 and 2007 were near solar minimum.
Solar cycle 25 began in December 2019."
" We’re about 16 months into this grand solar minimum (2021), with 32 more years to go. Already 2019 and 2020 saw record low numbers of sunspots. We’ve had lower than expected crop harvests due to unseasonable rains both years." - AmericanThinker
"Historically, grand solar minimums have been associated with extreme weather events. Floods, droughts, heavy snowfall, late springs, and early autumns have all resulted in famine. Famine during GSMs has led to starvation and societal upheaval."
Podobna situacija 1816:
“We have had the most extraordinary year of drought & cold ever known in the history of America. . . . The crop of corn thro’ the Atlantic states will probably be less than 1/3 of an ordinary one, that of tobo still less, and of mean quality. The crop of wheat was midling in quantity, but excellent in quality. But every species of bread grain taken together will not be sufficient for the subsistence of the inhabitants.” -Thomas Jefferson, in a letter to Albert Gallatin, 8 September 1816
"Massive eruption of Mt. Tambora in Indonesia in 1815, which also darkened the globe. Violent eruptions tend to coincide with solar minimums."
Dokazi za to?
"On the other hand, if a secular temperature showing large preindustrial variability is adopted, such as MOBERG05, the climate is found to be very sensitive to solar changes and a significant fraction of the global warming that occurred during last century should be solar induced. If ACRIM satellite composite is adopted the Sun might have further contributed to the recent global warming."
- Professor Valentina Zharkova: The Solar Magnet Field and the Terrestrial Climate
It is found that at least 60% of the global warming observed since 1970 has been induced by the combined effect of the above natural climate oscillations."
"Here, we explore possible impacts through two experiments designed to bracket uncertainty in ultraviolet irradiance in a scenario in which future solar activity decreases to Maunder Minimum-like conditions by 2050. "
"The past few decades have been characterized by a period of relatively high solar activity. However, the recent prolonged solar minimum and subsequent weak solar cycle 24 have led to suggestions that the grand solar maximum may be at an end."
https://www.nature.com/articles/ncomms8535
Zanimovost, še druga perspektiva:
- 2016 Annual GWPF Lecture - Matt Ridley - Global Warming Versus Global Greening / https://www.mattridley.co.uk/blog/the-greening-of-the-planet.aspx
https://www.therationalinvestor.com/blog/how-the-benner-cycle-predicts-100-years-of-market-movement
Zakaj se od tega nikjer ne govori?
"A coalition of climate science denial groups is gearing up for a European media blitz later this month, in an apparent bid to derail efforts to set an EU-wide “net zero” emissions target.
The letter claims to have “400 independent Climate Scientists and Professionals” signed up so far.
Some notable signatories are part of a trans-Atlantic network of thinktanks pushing for environmental deregulation post-Brexit, and have a history of climate science denial."
Ker je vsak obtožen zanikanja klimatskih sprememb. Na to temo toplo priporočam knjigo "Apocalypse never" od Michael Shellenberger ali vsaj njegove govore na youtube.
Skratka, sem zašel. Ne pravim, da so vse zgornje informacije korektne, je pa treba priznati, da so nekatere stvari dokaj logične in so se celo odvile. Še en primer v zvezi z 250 letnimi revolucijskimi cikli, Harry Dent z modeli iz 2010:
Tukaj bi omenil ljudi, kot so H. Dent, Peter Schiff, Lynette Zang, ipd., ki svarijo o nazadovanju Zahoda in prihodu slabših časov že od 2013. Glede investicijske strategije so bili s tem res na slabšem in veliko ljudi se jim posmehuje: "že 10 let napovedujejo slabe čase, pa jih še vedno ni", ampak to ne pomeni nujno, da se motijo. Mogoče so samo za 20 let napačno ocenili moč raznih pravnih in bančnih manevrov, ki so omogočili "to kick the can futher down the road" in v celotni sliki 250ih let je +/- 20 let relativno mala variacija.
Samo teorija, drugače pa je Harry vsaj surovinski cikel verjetno zadel:
Tudi on je govoril o solarnih ciklih v zvezi z ekonomijo:
Ni edini:
Prišli smo do predzadnjega cikla.
GENERACIJSKI CIKLI
Povzeto po The Fourth Turning (N. Howe & W. Strauss, 1997).
Vsaka generacija traja cca 20-25 let in ima svoje specifike, ki odražajo obdobje v katerem je odrasla. Svet pa se odvija v ciklih, prav tako kot narava. Spomlad, Poletje, Jesen, Zima. Celoten cikel je sestavljen iz štirih generacij/obdobij, traja torej cca 80-90 let.
Zadnji cikel se je začel 1945, po WWII. Prvo obdobje (spomlad) je trajalo od 1945 do 1964. V tem obdobju so se rodili "boomerji". Sledilo je obdobje 1964 - 1984; poletje, (takrat rojeni Gen X-erji). Sledili so jim milenijci (1984 - 2000 oz. do 2004 po nekaterih definicijah), obdobje jeseni. Za njimi pa Gen Z (2004+), zima.
Cikel pred zadnjim, se je začel 1865 in trajal do 1945. Spomlad, začenši 1865 do 1886 (Gilded age, Viktorjanska era, Belle Epoque, Združena Nemčija, Združena Italija, Avstro-Ogrska, ...). Poletje, 1886 -1908 (Triple alliance, Kongres v Berlinu, Triple entente, ...). Jesen, 1908 - 1928 (WWI, Panic of 08). Zima, 1929 - 1945 (WWII, Great depression).
Cikel pred tem se je končal z zimo cca 1847-1865 (Padec francoske monarhije, Evropske revolucije v Nemčiji, Avstriji, Italiji, ... ). Še en cikel pred tem končan cca 1800 z Napoleonovimi vojnami. In tako dalje.
Ob pregledu zgodovine ugotoviš, da se cikli res ponavljajo. Zakaj?
Po obdobju krize (post WWII) sledi Prvo obdobje cikla (spomlad). To je obdobje obnovitve. Inštitucije so močne, saj so bile med krizo na novo postavljene/zasnovane. Iz tega razloga jih ljudje priznavajo in družba je na podobnih/enakih tirnicah, ko gradi novi svet. Individualizem je zaradi krize pred kratkim šibak.
Po spomnladi sledi poletje, cca 1964-1984. Kriza se že malo pozabi, zato so inštitucije pod pritiskom, saj niso več tako potrebne. Ljudje želijo manj rigidno življenje in več svobode. Bolj pomembna je spiritualnost, kot pa skupnost.
Poletje se prelevi v jesen (cca 1984-2008). Inštitucije postanejo zelo šibke, prav tako vodilni vodje, saj ljudstvo ne vidi smisla v njih. Pomemben je individualizem, vsak posameznik je poseben. Povdarek je na tukaj in zdaj, notranja spiritualnost se obrne v zunanji svet (materialezem). Demokracija je v tem obdobju navadno na vrhuncu, v neki centralni poziciji, ki drži status quo.
Ljudje iz zadnje krize počasi niso več relevantni oziroma umrejo. Obdobje spomladi je za sejanje in obdobje jeseni za žetev. Vsako jesen pa ljudje globalno žanjejo predolgo. Ker nimajo spomina prejšnje krize, kaj šele njenega prihoda in navad potrebnih za preprečitev ali omilitev, kot po urniku, tudi kriza ponovno sledi.
Po navadi se odvije na sledeči način:
Začne se s katalizatojem, ki načne star sistem. Razkrije šibkosti zastarelih režimov in nakaže potrebo po spremembi (politika, ekonomija, kultura, geopolitika, pričakovanja za prihodnost, ...).
Gledano nazaj je bilo to leto 2008. Finančni šok, prve razpoke med državami EU, med US in Kitajsko (trade wars), kasneje gre Rusija na Krim, ... kultura se začne spreminjati (mladi izrazito drugačni od prejšnjih generacij, religija doseže dno, ...), politika postane veliko bolj volatilna (prve Trump volitve 2016) in ljudje se začnejo razpolavljati izven sredine proti poloma.
Za tem sledi obdobje spremembe (gledano nazaj 2020), kjer je zaupanja v sistem (inštitucije) še manj, ljudje so še bolj deljeni in politika postaja še bolj volatilna. Začne se zahtevati bolj radikalne voditelje (na levi ali desni) in bolj pritiskati na vlade, da več postori.
S tem dobijo inštitucije več moči, demokracija počasi zamre. Ljudje se začnejo povezovati. Bolečina narašča (socialno, ekonomsko, politično, ...), dokler ne doseže vrhunca, kjer ima velika večina dovolj in star sistem se sesede pod svojo težo.
Zahteva se nova ureditev. Nazaj pridejo heroji in požrtvovanje.*obdobje nekje do 2028 verjetno.
To naznanja zadnji korak krize - resolucija (verjetno okoli 2030). Nove zahteve se začnejo upoštevat, nove inštitucije se postavijo, ljudje se po večini začnejo nazaj zadinjat, saj so izmučeni od krize, ki jih je privedla skupaj. Inštitucije so centralizirane in imajo veliko moči in podpore. Stare navade so pozabljene, čuti se nov veter prihodnosti. Abstraktne stvari prejšnjih obdobij (spiritualnost, individualizem, ...) se postavijo v ozadje in prednost dobijo praktične tematike o prihodnosti.
Po krizi oziroma tik med krizo je red v družbi visok in tudi želja po redu visoka. Ljudje želijo nove voditelje, ki so sposobni zasnovat nov svet, ki jih bo popeljal iz krize. Skladno s tem so se pripravljeni odreči nekaterim svoboščinam in želijo več centraliziranosti, avtoritete.
V drugem obdobju ni več potrebe in želje po redu, medtem ko le ta s strani rigidnih inštitucij še vedno ostaja. Začne se ga rušit.
V tretjem obdobju (jesen) ni več niti želje po močnih inštitucijah, ker se je pozabil njihov namen, niti same nimajo več veliko vpliva. V začetnih fazah krize so inštitucije šibke, ampak zaradi bolečine začnejo ljudje zahtevat vse več avtoritativne moči, ki bo kaos spremenila v red.
Zahtevajo močne vodje (leve ali desne), ki jih pa še ni na vidiku, saj so v prejšnjih treh obdobjih praktično izumrli oziroma niso videli smisla po voditeljski poziciji, saj bi jih jesensko obdobje (kjer vsi želijo samo, da se jih pusti na miru) zavrnilo.
Proti koncu oziroma ob vrhuncu se takšni posamezniki zbudijo in ponudijo narodu pot iz kaosa v red, skoraj vedno zelo avtoritativno, kar ljudje (večina) na tej točki z veseljem sprejmejo in podprejo.
Cikel se začne na novo.
Iz tega sledi znameniti rek:
Težki časi naredijo močne ljudi. Močni ljudje naredijo dobre čase. Dobri časi naredijo šibke ljudi. In šibki ljudje naredijo/omogočijo težke čase. Cikel se ponavlja skozi zgodovino.
Dokazno gradivo:
Še par komentarijev v zvezi z zgornjim glede na današnjo situacijo. Milenijci (generacija cca 1982-2002) se ne sovpada točno z modelom (1982 - 2004), kot je avtor v 1997 napovedal. Zima se je tako začela malo kasneje in sicer 2008, vendar tega nismo opazili, saj se razvija eksponentno (bolj volatilno proti koncu).
Kot drugo pa; generacija za nami in celoten cikel se je/bo verjetno podaljšal za par let, kar je posledica tega, da se je celoten življenski cikel podaljšal (mladi gredo kasneje od doma in v službo, mid-liferji so dlje časa pripravniki in kasneje pridejo do pozicij moči, starejši imajo vpliv dlje in gredo kasneje v penzijo). Iz tega razloga imamo danes kljub zimskem obdobju po modelu še veliko lastnosti tretjega obdobja (jeseni).
Družine so še bolj šibke, ni razlike med spoloma, o idealih se še debatira, družba je cinična in zelo razvejana, pogled na svet je kompleksen, prioriteta je maksimalni užitek in individualnost, vizija prihodnosti je bolj temačna, vendar ne urgentna, imamo tudi vojne, ki pa še niso ponotranjene in razvite. To so tipične lastnosti tretje faze, pred krizo.
Na drugi strani pa imamo že tudi očitne dejavnike krize. Zelo slaba finančna situacija (mladi dejansko živijo doma kot v 1930ih, + vse prej omenjeno v finančnih poglavjih). Demokracija umira, pospešeno s pandemijo in verjetno bo še bolj ob večjih posledicah ukrajinske vojne, ipd.
Še zadnje ...
POLITIČNI CIKLI
Ljudje se delijo na dva pola, nekateri so odšli na volitve, kar prej niso po 20 let. Zaupanje v inštitucije v dnu. Populizem (gibanje, ki poudarja pomen nižjih slojev za razvoj družbe, države.-SSKJ) narašča. To je lahko levo ali desno.
Tipično za obdobja šibke ekonomije, premoženjske neenakosti in politične paralize
Značilnost populističnih vodij je napad na "sistem/elito", nacionalizem (narodne koristi pomembnejše od vsega ostalega), zategnjena migrantska politika, avtoritativnost, ...
Vir: https://finance.yahoo.com/news/ray-dalio-releases-article-populism-233423397.html
"The empire long divided must unite and long united must divide. Thus it has ever been." Lou Guanzhong, Romance of the three kingdoms
Spodaj trije grafi, povezava nazaj na cikel surovin. Vsakič, ko so surovine na dnu in naredijo hiter preobrat, trpi srednji/nižji sloj, kar ustvari trenja, saj v tistem trenutku po navadi tudi donos od kapitala prekaša donos od dela. Manjko surovin ustvari tudi trenja med državami, kar lahko vodi v vojno.
Zelo razširjeni so tudi protesti iz več različnih razlogov. Tipično za zimsko okolje.
Proteste smo imeli že 2008 ter kasneje, npr. occupy wallstreet 2011, arab spring 2013, pro/anti-Trump 2017, itd. Zares pa so se razširili v 2020. Proti vladi, proti PCT pogojem, proti odprtju novih fabrik fosilnih goriv, BLM/antifa, ... začeli so se tudi štrajki ljudi za višje plače, ipd.
Dalo bi se diskutirati o zgornjih letnicah in ostalem, ampak graf samo toliko za prikaz, kako se gibljemo kot družba -> v miselnih in posledično političnih ciklih.
V Evropi se vsi cikli od krize do krize odvijejo v 80-105 letih, z izjemo enega, ki je trajal samo 50 let. O tem ne govori samo knjiga The 4th turning, ampak mnogo drugih (Quincy Wright v Study of war, A. Toynbee v Study of history, L.L.Ferrar, R. Rosecraance, L. Dehio, W. Thompson & G. Modelski, J. Goldstein).
Spodaj tabela nekaterih zgoraj naštetih:
Vojne se lahko odvijejo tudi v ne-kriznih obdobjih, ampak niso tako destruktivne in ne spremenijo organizacije celotne družbe in sveta v takšni meri, kot vojne med krizo (zimo). Primer Vietnamska vojna.
ZAKLJUČNE BESEDE O GENERACIJSKEM CIKLU
Glede na dogajanja zadnjih dveh let (pandemija, vojna, inflacija, ...) se mogoče zdi, da se je zgodilo že več kot v prejšnjih dveh desetletjih in bo počasi konec izrednih dogodkov ter vrnitev v normalo. Na žalost po zgornjih modelih še nismo dosegli vrhunca. Prihaja v naslednjih 4-8 letih.
Po vsem prebranem je tudi logično... Razrešit se morajo ekonomske in monetarne težave, geopolitična vprašanja, socialne stiske in s tem tudi politika (razdvojensot ljudi, konsenz o moči in tipu vlade, ...).
“There are decades where nothing happens; and there are weeks where decades happen.”
― Vladimir Lenin
Milenijci so v letu 2022 stari med 20 in 40 let. Generacija X med 40 in 60 let ter boomerji nad 60.
Boomerji se bodo v naslednjih letih upokojevali in bodo želeli mirno tranzicijo v penzijo, zato se bodo oklepali starih poti ali pa dajali nasvete, ki glede na zgodovino mogoče ne bodo najbolj primerni za današnji čas (oni so namreč odraščali in delali v drugačnem okolju).
Generacija X bo v tem času (cca nad 45 let) ravno v svojih najboljših letih v smislu zaslužka. To jim bo preprečevalo, da bi bili neomajni pri svojih odločitvah in ne bodo želeli prevzemati takšnega rizika. Poleg tega bodo na vodilnih pozicijah, kjer bodo dobivali pritiske z vseh strani in bo njihov fokus na gašenju požarov in držanjem sistema skupaj.
Iz zgornjega sledi, da so milenijci (20-40 let) tisti, ki bodo odločili o nadaljnem razvoju družbe. To izhaja tudi iz tega, da bodo odločitve naslednjih let najbolj vplivale na njihovo prihodnost. Ker pa seveda niso na vodilnih položajih bodo izbirali med ponujenimi režimi/sistemi in njihovimi predstavniki.
Koga bodo podprli in čigar ideologijo bodo zasledovali, bo usoda celotne družbe v naslednjem ciklu stotih let. Najmlajša generacija Z je za to krizo premlada, da bi igrala vlogo in bo seveda zunanji opazovalec.
Kaj bodo torej izbrali milenijci?
Že iz same udeležbe na volitvah in raznimi raziskavami je jasno, da v očeh milenijcev demokracija ne deluje.
Primarni razlog je ekonomska stiska. Manj zaslužijo kot starši oz. prejšnje generacije v njihovih letih, nimajo možnosti za dostojno in brezskrbno življenje s svojo hišo in familijo, ipd.
Drugi našteti razlogi so očitna korupcija in politična apatija, ... kar je zelo zanimivo. Zakaj?
Glej spodaj report: https://www.cam.ac.uk/system/files/youth_and_satisfaction_with_democracy.pdf - Youth and satisfaction with democracy 2020 Cambridge in http://www.equality-of-opportunity.org/papers/abs_mobility_paper.pdf
Leta 2005 je dejalo, da demokracija ne deluje 38% ljudi v zahodnem svetu (anketa v vseh državah). Leta 2019 pa 57%. Odstotek nezadovoljstva narašča še naprej v US, Braziliji, UK/EU, Avstraliji, ...
Samo nekatere severne države EU, kot npr. Nizozemska in JV Azija so imele visoko zadovoljstvo. Zanimiv primer je tudi Madžarska, kjer naj bi bili bolj zadovolni z demokracijo.
To me pripelje do naslednjega:
Ko omenjeno že enkrat prej, je populizem v vzponu. Sredinski kandidati enostavno ne dobijo podpore, tudi če imajo v svojih vrstah veliko mladih ljudi (primer Francija in Italija).
Naslednje je še bolj zanimivo:
V kolikor izvoljeni populisti ne opravičijo svojih obljub v dveh letih, jim podpora pade.
Kar lahko potegnemo iz naslednjega in se navežemo na generacijski cikel je, da milenijci želijo rezultate in želijo ljudi s hrbtenico (ne sredinske kompromise).
Tisti, ki bo v naslednjih kriznih letih dobil na svojo stran to skupino, bo zacementiral svoj uspeh, saj bi rade volje predali državo v ne-demokratično (bolj avtoritativno) vodstvo, ampak nekomu pod pogojem, da spremeni zadeve (dejansko v roku manj kot dveh let).
To se je tudi v prejšnjih zimskih obdobjih dogajalo (npr. 1930 FDR, 1863 Lincoln, Hitler, ...).
Dodatek: točno to se je zgodilo v 2023 v Argentini. Mladi so volili populista Milei-a v ogromnih številkah.
Bodo izbrali leve ali desne populiste v EU?
Ne samo v Ameriki, ampak tudi pri nas smo priča komentarjem sorodnikov, kako fino je bilo v Jugi v primerjavi z današnjim časom. Pod dnevnimi novicami lahko preberemo nešteto komentarjev, ki opisujejo današnje probleme kot vrhunec kapitalističnega pohlepa. Tudi med mladimi praktično ni zavračanja socialističnih idej, nekatere celo vehementno podpirajo.
Zakaj je temu tako?
Začnimo pri naših starših, Sloveniji in zaključimo z mladino.
V stilu knjige "rich dad, poor dad" sem imel jaz podobno zgodbo z dvemema dedkoma.
Eden je bil dvajset let mlajši od drugega. Primarno je odraščal in delal v pozni Jugoslaviji. Z vsem srcem je podpiral socializem in bil velik del partije. Še vedno ima na steni Tita, še vedno govori, da so bili to najboljši časi. Če sem ga povprašal o primankljajih mi je dejal, da se je prešvercalo iz Italije, poleg tega pa materializem ni bil pomemben, saj ti je smisel in srečo dajala skupnost (partija).
Drugi, starejši dedek, je imel čisto drugačen pogled na to obdobje. Povzeto na kratko: "banda rdeča komunistična". Odraščal je v stari Jugoslaviji, kjer meje niso bile odpte in se ni dalo švercat. Bili so zelo revni. Bil je tudi bolj verne narave (iz verne družine) in to se je seveda cenzuriralo.
V mladosti je bil poklican v nemško vojsko za boj proti Rusom na finski fronti. Ko se je kasneje vrnil (ker so ga transportirali nazaj v bolnico) so ga mučili še partizani, češ izdajalec. Na koncu je dobil delo v tovarni, kjer je veliko delal, saj ga je delo zelo veselilo. Opravil je mnogo več dela, kot povprečen delavec in vedno dobil enako plačo. Ni težko razumet, zakaj se mu je socializem zameril.
Zgoraj opisano bom še malo ekstrapoliral na naše starše...
Odraščali so v zaključnih delih Juge, ko že večino stvari ni primanjkovalo, ko je bila cenzura manj agresivna. Tisti, ki so gradili hiše so npr. s pomočjo hiperinflacije ob koncu hitreje odplačali dolg. Mnogi so imeli ekstremno bonificirane penzije in so se upokojili že pri 55ih (rudarji, medicinske sestre, ...). Ker ni bilo veliko opcij na splošno, je bilo življenje preprostejše.
Leta 90 pa je Slovenija prešla v kapitalistično (bolje rečeno, korporatistično) ureditev. Če se spomnite prvih poglavij so bile to verjetno zadnje lepe faze te ureditve.
Leta 2000 smo imeli največji stock market bubble, ki je počil in mnogi Slovenci, ki so prvič špekulirali, so izgubili ogromno denarja. Pred 2000 se je tak pok ponovil samo še 1929 v US in 1989 na Japonskem.
Leta 2008 smo imeli eno največjih finančnih kriz zadnjih desetletij. Slovenske delnice še vedno niso na višavah iz 2008 recimo, nepremičninski trg zadel dno šele 2015.
Hud kontrast za nekoga, ki je nedavno prišel iz socialistične ureditve. V tem času smo bili tudi priča dvigu interneta in socialnih medijev, kar je vneslo v svet mnogo navidezne kompleksnosti.
Leta 2000 - 2008 so bila tudi leta dvigajočese Kitajske. Vsa industrija se je prestavila tja. Tipičen delavec iz Juge, ki ga ne zanima pravo, zdravstvo ali ekonomija je bil zelo oslabljen. Tudi Sovjetska zveza je razpadla desetletje prej in prinesla na trg ogromno poceni proizvodov IN delovne sile, podobne nam.
Leta 2000 - 2008 so tako praktično spremenila realno gospodarstvo v finančno izvedenko. Danes zaradi tega proizvajamo večinoma samo storitve (odvetniške, gostinske, svetovalne, ...), industrija je majhen del:
Ekonomija šepa že od 2008 konstantno, kot omenjeno v prejšnjih delih:
Zadnji dve leti smo priča inflaciji najvišji zadnjih +40 let. Še prej nas je zadela shirnk-flacija:
Nato nore cene na trgih elektrike in energije:
Zdi se, da korporacije vodijo svet. Kdor ima več denarja, ima več moči. Politiki so prodani ali nemočni. Realne plače stagnirajo, itd.
Poleg tega smo brez kakršnekoli debate prešli v skorajšnjo MMT(modern monetary policy) ureditev. O tem priča dejstvo, da so v 2020 delnice/nepremičnine rasle, prav tako kot prihodki gospodinstev, medtem ko je realni BDP padal ! Nenormalno stanje, podprto s strani leve in desne.
Vse zgoraj našteto je razlog, da 50% ljudi verjame v socializem kot rešitev in sovraži kapitalizem, saj jim ni nič dal, medtem ko imajo socializem v dobrem spominu.
Drugih 50% ljudi se je znašlo v tem okolju, kljub težavnostim, saj so mogoče zadeli panoge v katerih delajo, so bolj podjetno naravnani, itd. in ne razumejo zakaj nekdo ne bi želel kapitalizma: "delaj/znajdi se, pa boš zaslužil, tako kot sem jaz" pravijo, brez obzira na zgornje omembe.
Smo v EU na podobni točki kot 1848, ko je Marx napisal svoj Manifesto?
Leta 1825 so evropske centralne banke izvajale manevre, ki so družbo totalno opustošili. Dajali so posojila v obliki obveznic Latinskim državam. To je bil prvi finančni cikel globalizacije, ki so se ga posluževale Francija, Nemčija, UK, Rusija, ...
1826 se je izkazalo, da te obveznice ne bodo poplačane, da so bile nekatere celo fiktivne. Sledila je brezposelnost, devalvacija denarja ie. inflacija, itd. Leta 1832 je sledila še kolera, kar je pritisnilo ljudi na rob obupa. O tem piše Victor Hugo v Les Misérables.
V Parizu so bili protesti, razglašene ekonomske cone, ženske so šle zaradi revščine v prostitucijo, itd. Sledila je junijska revolucija. Za nastalo situacijo so krivili takratnega kralja, medtem ko je bil dejansko pravi vzrok posojanje pariške in londonske banke vzhajajočim trgom (kralj bil zamenjan, bankirji verjetno ne).
Tega verjetno nihče takrat ne bi razumel, niti verjel, če bi mu povedal na ulici. Vsa ta depresija je prepričala Marxa, da kapitalizem ne deluje in odgovor je bil 1848 Manifesto. *Marx je želel davek na dobiček, ker ga prej ni bilo. Danes se verjetno nasmiha v grobu. **pobran davek na dobiček recimo ne gre za financiranje šol, cest in npr. zdravstva temveč za odplačevanje dolgov oz. njihovih obresti**
Iz zgoraj omenjenih razlogov obstaja doberšnja verjetnost, da se v naslednjih letih spustimo nazaj v socializem, seveda pod drugim imenom, t.i. Stakeholder capitalism.
" Stakeholder capitalism: it is a form of capitalism in which companies do not only optimize short-term profits for shareholders, but seek long term value creation, by taking into account the needs of all their stakeholders, and society at large.
This approach was common in the post-war decades in the West, when it became clear that one person or entity could only do well if the whole community and economy functioned. "
Na papirju se sliši kot nekaj, kar bi si vsi želeli. Na žalost naletimo na problem odločanja.
Kdo je tisti, ki določi, kaj je dobro za družbo in kaj ne? Seveda to ne more biti prosti trg, ker kapitalizem ne dela, pravijo.
Kdo je potem zadolžen za odločanje o svetu in družbi?