Miami, Texas, Kripto konferenca, Wall st Job 🇺🇸🇺🇸
ZDA še ni za odpis
Welcome to MIAMI beach
Zakaj Miami?
Ker ima ZDA še vedno zelo dober tradfi banking. JP Morgan Chase, Bank of America, itd. so še vedno top banki.
Veliko so vredne točke na kreditinih karticah, če veliko potuješ. Tudi visok limit na kreditni te lahko marsikdaj reši.
Če veliko posluješ v Latinski ameriki sta USD in US še vedno top dog.
US LLC (Wyoming) je še vedno top globalna struktura. Zasebno, spoštovano, ustaljeno, veliko bančnih opcij, itd.
Če nisi Američan, ki ga veže njihov sistem, je ZDA davčna oaza (še posebno za Evropejce), ker imajo pass-through sistem = 0% davka, če imaš dobro osebno davčno rezidenstvo. Npr. Paragvaj.
Odkar je Californija ratala Commiefornia je verjetno Miami najboljše mesto v US. Tam je tudi +50% latincov! Little Havana in to.. Dating scena, vibe, …
Povsod se govori špansko. Tudi sami Američani tam so zelo prijazni (obmorsko mesto, state v vzponu, …).
Cene so visoke, ampak so tudi plače dosti višje v primerjavi z EU. Poleg tega, če znaš špansko in hodiš v latinske “beznice” ješ zelo dobro in poceni. Na fancy večerjah & koktejlih te bodo ocegulili, seveda. Prevoz/Uber je mogoče dražji. Hotel vsaj recimo $100/noč, kar ni nič nenavadnega. Cene v trgovinah (ala trader joe) pa niso nič posebnega sploh, enako kot pri nas. Skratka, najemnina, zdravstvo, kavice in restavracije so drage, hrana pa je isto kot pri nas. Cene avtomobilov podobne kot pri nas, elektronika, obleke tudi oziroma celo ceneje.
Miami je top in letalske povezave z EU so super. Priporočam obisk za turizen, banking, biznis, …
WALL ST JOB - Mirage
Finančni sektor je v realnosti dosti slabši, kot se mogoče sliši. Velika konkurenca, kar niža plače in daljši delovnik, poceni Indijci, sedaj še velika AI sprememba in ohladitev “private equity” klime. Recimo $120k net letno se mogoče sliši veliko, ampak 10 let nazaj je bila plača $100k net letno, tako da rast ni velika, stroški dosti višji istočasno; podobno v mnogo drugih panogah, seveda.
Primeri za investment banking (Crème de la Crème):
Z bonusom, pred davki: (minus cca 40% treba odbit torej)
2010s:
Analyst: cca $110-180k letno
Associate: cca $200-300k letno
VP: cca $350-500k letno
Managing Director: cca $500-$2M letno
2025:
Analyst: cca $150-220k letno
Associate: cca $200-400k letno
VP: cca $350-600k letno
Managing Director: cca $1M-$5M letno
Dela se +70 ur ali več tedensko (skupaj s prevozom 80-100 ur; nobenega dopusta praktično, edini prijatelji so ti sodelavci), pri delu moraš biti zelo zbran in natančen, kar je izčrpajoče, stres je velik, ker so številke pomembne (ker si odgovoren za vse in odprt/izpostavljen za tožbe), in za resno napako si izi odpuščen, medtem ko jo je dokaj izi naredit.
Treba bit zelo pozoren in natančen ko delaš s številkami, ni kot random odpisovanje na komercialni mail, da lahko zraven poslušaš podcast. Nižje marže tudi na nivoju delodajalca gledano zadnjedva desetletja.
V tehnološkem sektorju je bilo sigurno boljše. Finančni sektor je kriza 2008 zelo prizadela in ni se zares pobral sploh (realno gledano), še prej dot.com v 2000 in potem covid 2020, naslednja kriza bo verjetno prav tako velik problem. Plače padejo in se ne poberejo (realno gledano). Podobno je bilo v Sloveniji in drugje po svetu tudi z drugimi panogami, npr. cene revizije računovodskih izkazov post 2008.
Ena izmed točk kjer se za “malo truda” printa keš v financah zadnji čas (čeprav se je tudi to ohladilo zadnji dve leti) so verjetno zeleni ESG bullshit certifikati, ker so jih firme primorane imet in je nekaj novega in se nabije cena. Dober keš seveda se dela tudi na top nivojih, ampak moraš garat vsaj +25 let po +10 ur na dan (in vmes zelo v rit lezt in delat na “sales skillsih”), da do tja prilezeš.
Skratka, če te to res ne veseli in nisi top talent (ter znaš delat z ljudmi!), boš verjetno obstal na nekem middle management nivoju z veliko dela in odgovornosti in “usrano” plačo za vedno - boš pa imel nek super title ala senior manager na vizitki. Lahko greš na svoje, ampak dela je isto, ostane ti več na koncu, ampak imaš tudi več rizika in drugega dodatnega dela, da vse vzpostaviš. Dobri jobi se seveda še najdejo, če si celostno sposoben, npr. v boutique family office-ih, ampak tega je zelo malo na trgu in huda konkurenca. Dobra opcija je mogoče tudi financar za O&G industrijo v Texasu, na primer.
Dobri jobi so tudi v “high ticket sales” segmentu. Primer je znanec, ki dela prodajo za zbiranje kapitala za tech in farmacevtske firme. Služi od provizije, preživi 8 ur na dan samo na zoomu, skupno dela po 12 ur na dan, pobira cca $20-30k mesečno, ampak prodaja šit firme in leze v rit ljudem; s finančno krizo se bo to občutno ohladilo verjetno.
Ameriški BDP proti EU je skoraj kot EU proti Turčiji, ogromna razlika se je naredila od 2008. In Slovenci doma (cela vzhodna EU verjetno) delajo za čisto premale plače. Po svetu smo realno zelo cenjeni, ker smo sposobni in delovni, plus zadovoljni že, če dobimo 50% plače Američana. Samo doma ti država pobere 50% od plače in trg ni dovolj velik (spet, ker nismo business friendly država, da bi se firme odpirale), da bi rabli tolko odvetnikov, biotehnologov, financarjev, nepremičninarjev, itd. kar še dodatno zbije plače v podn.
Met delavnico, ki menja gume ali gradbeno podjetje (ker primanjkuje in še lah več z davkom šmudlaš) je po mojem bolj profitabilno realno, če se znaš it. Ne vidim, da bi se to spremenilo v prihodnosti. Programerjem je šlo dokaj dobro, sedaj z AI pa bodo tudi mnogi pečeni (predvsem juniorji).
Rešitev je pomoje, da delaš kar te veseli in kjer se veliko naučiš/dobiš poznanstva, ker najdit dobro plačan job, samo da delaš za keš, bo vse težje. Razen če greš za varilca potapljača na offshore naftno ploščad:) Ali v ZDA…
“Nedavna analiza skupine MoneyLion, ki je preučila podatke popisa prebivalstva, je pokazala, da se v 12 zveznih državah ZDA dohodek v višini 100.000 dolarjev zdaj uvršča v spodnji srednji razred. V Massachusettsu se je zgornja meja spodnjega srednjega razreda dvignila na 116.476 dolarjev. V New Jerseyju znaša 115.882 dolarjev. V Kaliforniji pa 111.277 dolarjev.”
Odpret svoj biz je tudi opcija, ampak ukvarjat se z davki/birokracijo, ter slabimi/premalo zaposlenimi pri debilni slovenski delovni zakonodaji in malem trgu ter fovšiji je muka.
Skratka, kulturno nas učijo od malega, da je treba šparat in biti pohleven, zadovoljen z malim, trdo garat, itd. To je zelo slovenska mentaliteta, ki nas naredi super delavce. Marsikje po svetu pa se to denarno nagradi veliko bolj kot doma. To je eden izmed razlogov za beg možganov.
PARALLEL BANKING Konferenca
Udeležili smo se konference o paralelnem bančništvu, ki je nov disruptor trenutnega sistemo in po mojem prihodnost. Nikoli nisem pohengal s “kripto bros”, ki nimajo pojma o bančnem sistemu in shillajo XRP. Ta konferenca pa je združevala ljudi iz tradfi in defi, kar ima veliko več smisla.
Bančni sektor bo v desetih letih neprepoznaven. V smislu tradfi so v vzponu EMI inštitucije - electronic money institutions - manj regulirane banke, kar je zelo pozitivno - decentralizacija. FDIC je itak broke. Če združiš EMI z defi dobiš paralelno banko, ki povezuje fiat in crypto in rešuje realne probleme - npr. čezmejne transakcije, hitrost, ipd. Ter preprečitev cenzure & ohranitev zasebnosti in kontrole:
Cyberpunk: V apple walletu boš imel v prihodnosti osebno, vax status, passport, itd. EUR bo cEUR (cbdc) na blockchainu, kjer bo runnal AI agent in preverjal compliance za vsako tvojo transakcijo.
DEFI svet se seli v realnost:
· Regulatorno: Gary Gensler je zamenjan, bankam je po novem dovoljeno imeti kripto na bilancah, defi protokoli so regulirani/sprejeti (npr. Mica) - to je šele letos na novo vse skup
· Tehnološko: pametne pogodbe, AI implementacija - šele letos realno dobilo moment
· Politično: Trump idr. podpirajo kripto zaradi širitve ameriškega eurodollar imperija (USDT/USDC) + Genius act, rusija, venezuela idr. podpirajo kripto za obitev sankcij, manjše države sprejemajo kripto firme zaradi več zaslužka, obvarovanje pred inflacijo svoje volute, itd. - sprejetje politično skratka
· Tržno: velik wallet adoption, circle IPO, bitcoin ETF, tether gigant, bitcoin bonds, Visa processor, itd. - tradfi market začel sprejemat kripto
Lahko bi napisal veliko več, ampak bottom line... Blockchain, pametne pogodbe, AI, defi - vse to brez dvoma je prihodnost. Veliko je vredno, če to razumeš, drugače boš ostal zadaj. Ampak to pa ne pomeni, da bodo random projekti ali celo bitcoin, ipd. dobra investicija na srednji rok.
Če se poglobiš v gonilce cene bitcoina (in ostalih coinov posledično), npr. sailor, etfs, usdt, globalna likvidnost, ... stvar verjetno ni vdržna. Šlo bo do neke točke, kjer pa pač več ne bo šlo in bo vse skup dropnilo +80% (kot že parkrat do sedaJ) - pomisli/preštudiraj LTCM v 1998. To pa ne pomeni, da je to scam. Na žalost tako market deluje dandanes. Amazon je dropnil 95% v 2001, kljub temu da je bil prihodnost. Market se bo spucal, volatilnost bo božjastna. Pri borcih držimo kripto v manjši alokaciji, vednar bolj ko diverzifikacijo in ne “core” holding.
USDT ima veliko uporabno vrednost in pride prav US vladi, ker printajo keš in kupujejo US obveznice (in bitcoin) + vzemajo market share drugim realnim valutam po svetu. Ko počijo obveznice, verjetno poči usdt, poči bitcoin, poči vsak shitcoin. O tem sem se na Kajmanskih otokih pogovarjal s sosedom od co-founderja USDT, ki živi na Bahamih (ne strinja se z mano). Sicer v zadnjem času Tether dela veliko pravih potez.
Tudi sam bitcoin je verjetno CIA/DOD projekt (glej dokument npr od NSA how to make a mint), da spravi ljudi na blockchain in od tam na CBDC. Ampak isto je bilo z internetom, ki ga je vpeljal DOD. Lahko ga uporabiš za svojo korist in boljše življenje ali pa gledaš cele dneve tiktok.
Skratka, to je prihodnost, splača se bit v tem okolju in ga poznat, tudi v prihodnosti bo verjetno top investicija na dolgi rok, ampak ne mislit, da bo skos vse super in fajn, da ne rabiš diverzifikacije, da je kripto alfa in omega, da ne bo dolgih obdobjih realne krize in ne se slepit, da 99% projektov ne bo več obstajalo. Tudi mnogi projekti, ki imajo realno vrednost, mogoče ne uspejo, kot je bil to netscape nekoč. In ne mislit, da si upornik izven sistema, če imaš usdt in bitcoin, ker vse to podpirajo tudi mnoge vlade in mainstream po svetu. To je podaljšek US imperija.
Na drugi strani, če nimaš pojma od kripto, boš ratal dinozaver, s čimer ni nič narobe in še vedno lahko živiš dober lajf, samo da se zavedaš. Lahko pa se tudi motim z vsem skup, bitcoin je moj nesojeni trade.
Osebno me bolj zanima podvozje defi in združitev infrastrukture z tradfi v prihodnje, predvsem za delovanje v vzhajajočih trgih (kjer je zdaj Hawala). Na tem mestu bo v prihodnje ogromno inovacij in miljard. Ampak v to se bolj težko investira, niti ni namen (imaš sicer neke opcije ala chainlink, aave, ipd.). Namen je uporabna rešitev realnih problemov v bančništvu (kyc, čas, blokade, šibke točke/centralizacija intermediary bank, visoki stroški, obiti kontrole/sankcije, remittances, itd.).
To danes že uporabljajo korporacije (npr. Shipping industrija, mining), nekateri skladi, dobrodelne organizacije, NGOs, ipd. po svetu, ki rabijo plačat ali spravit keš ven iz Afrike, delov Azije, Južne Amerike, itd.
In če že govorimo o bankah, povezano tudi s konferenco... Zakaj banke ne bodo izumrle, tako kot govori večina? (par random zapiskov spodaj)
· Tudi kripto firme majo bančne račune in tradfi integracijo produktov
· Bančni račun je isto kot prehrambena industrija, moraš ga imet za žvet
· Banka je podaljšana roka vlade za uravnavanje gospodarstva (npr. preko SLR, kreditov, itd.) in od tega se ne bodo poslovili (in obratno seveda), tudi če se gre na blockchain
· Bančni lobi je eden najmočnejših na svetu
· Tebi dajejo 1% na depozit in ta keš posojajo naprej za 4% = printer
· Folk, firme in ekonomija so odvisne od kreditov (ja, bo več P2P lending, kar je super, ampak na retail levelu)
· Vzhajajoči trgi šele začenjajo z realnim bančništvom! To je za 5 miljard ljudi neki novega - krediti, posojila, hipoteke, finančni produkti.
· AI je tudi plus za banke - manj delovne sile in bolj produktivna, tut boljše/cenejše marketing kampanje, itd
· Stablecoini in vse ostalo bo slej kot prej regulirano (se že dogaja) in z leti se bo industrija konsolidirala na večje playerje samo (kot povsod - centralizacija)
· Banke razvijajo svoje blockchain sisteme in produkte/infrastrukturo
· Nimajo vse tako slabih bilanc kot 2008, se je prepucalo takrat. Slabe “bilance” so tudi v kripto (npr. Sailor) in seveda junk bonds/private credit, CRE, itd.
· Za novo ero, kakršno že koli, defense spending, digitalni ali zeleni prehod, socialne fore - credit boom bo prihajal iz bank za te stvari
· Valuacije bank so cheap ker jih noben noče, ker majo PTSD od 2008
· Banke majo tudi brokerage funkcijo za trejdanje in držanje zakladnice za firme, borze, itd. kar ne bo šlo stran. Tudi kripto se državi v reguliranih zakladnicah, če si korporacija.
· Tudi s CBDC bo še vedno banka vpletena v proces (glej Kitajsko, Pix v Braziliji, …), kripto rabi on/off ramp
· Se pa strinjam da je Centralna banka ala FED trenutno manj pomembna (zato tudi ne pišem veliko od FOMC meetingov, ker samo reagirajo na stvari po tem ko se že zgodijo in so lutka politike)
TEXAS
Texas ima svojo dušo – kavbojci, puške, žar, rodeo, oil&gas, non-woke, ...
En teden smo preživeli na investicijski konferenci, kjer smo med drugim promovirali naše private equity projekte.
V Texasu se še dobi kakšen zelo dobro plačan in zanimiv job v financah povezan z O&G industijo, pri tem da so stroški nižji kot v NY seveda in ljudje bolj normalni. Za v razmislek mladim.
BUNKERJI
Spoznal sem tudi Rona iz Atlas Shelters (poznan proizvajalec retail bunkerjev). Več si preberite tukaj:
Biznis seveda cveti na polno (na žalost). Tudi dva velika bunkerja se naj bi gradila v Sloveniji. Ron ima plan B postavljen v Cordobi, v Argentini.
Do naslednjič,
Vaš borec iz ozadja
Hvala, ker si Borec Iz Ozadja! Prijavi se na mail listo, če želiš biti obveščen o novih člankih, komentirati in podpirati naše delo.
Poznaš soborce, ki bi jih zgonje zanimalo? Hvaležni smo za vsak share.