MAKRO POGLED 2022-2028 - I. DEL
*Spodaj napisano je zelo groba predstavitev mojih mnenj o trenutnem stanju sveta, ki temeljijo na virih, zapisanih ob koncu. Na žalost se ne da strniti +7000 prebranih strani in +5000 vloženih ur na manj kot spodnjih 180 strani. V kolikor se vam zdi, da današnjega sveta ne prepoznate več, vam mogoče vsaj kakšen del osvetli spodnji zapis. To so zgolj ideje za v razmislek, ne definitivna prepričanja, potrebovali pa boste malo bolj odprte misli.
Pisano v začetku 2022, ko ob pogledu skozi okno ni videti nobenih resnih sprememb glede na zadnja leta. Ljudje brezskrbno uživajo poletje. O covid lockdownih ni več govora, gospodarstvo naj bi teklo dokaj normalno, delniški trgi se še držijo, tudi nepremičnine. Prihodnost se mogoče zdi malo bolj kot luknjasta cesta, ampak nič pretresljivega, kar ne bi že dali skozi. Cene nekaterih dobrin rastejo, ampak tukaj je seveda problem Putin, ki se bo tudi s časom uredil. Desno naravnane skrbijo malo višji davki in levo naravnane pohlepni kapitalisti, ki dvigujejo cene. Pod črto, nič novega pod soncem.
Moj pogled skozi okno
V tem trenutku se odvijajo premiki, ki bodo zaznamovali svet za naslednjih nekaj desetletij. Zgodovina se ponavlja, saj se človeška narava ne spreminja. Cikel v katerem se nahajamo trenuno, se je začel pred več kot sto leti in prehajamo v zadnjo fazo.
Cikli so kot valovi. Valovi skoncentrirane energije. Preko več kilomentrov se val na morju konsolidira, nato pa kot enota trešči v obalo, kjer se energija ponovno porazdeli/decentralzira. Občasno valovi kolminirajo v cunami in cunamija obala ne zaustavi, temveč jo le ta geografsko spremeni.
Podobno imamo tudi v realnem svetu valove energije - kulturne, politične, ekonomske, tehnološke, ... Struktura vala se lahko spremeni (se podaljša, skrajša, spremeni smer), ampak ne da se ga izničiti. Slej kot prej, trešči v obalo.
Verjamem, da čutiš, dragi bralec, nekje globoko pod vrvežem vsakdana, cunami, ki se dviga v daljini.
Zakaj je trenutna situacija drugačna od vseh ostalih zadnjih 100 let? Zakaj se občuti sprememba pritiska v zraku?
Prenapihnjeni finančni inštrumenti enaki nivojem iz 2000ih
Dolgovi držav in monetarna politika razvitega sveta na ravni 1940ih
Inflacijski problem, kot posledica primanjkljaja surovin odraža vsaj tistega iz 1970ih
Geopolitična trenja podobna tistim iz 1950ih ob hladni vojni, z možnostjo eskaliranja v WWIII
Populacijski in socialni problemi iz 1930ih
Vse to se odvija istočasno, kar nima paralele zadnjih +100 let.
Podrobnejši opis zgornjih točk:
a) Prenapihnjeni finančni inštrumenti enaki nivojem iz 2000ih
Delnice:
Primer vrednotenja dveh današnjih ljubčkov:
Današnja slika podobna mehurčkom iz prejšnjih let:
Najbolj popularnih 10 firm v letu 2000?
Nokia
Nortel
Enron
Oracle
Broadcom
Viacom
Univision
Charles Schwab
Morgan Stanley
Genentech
Podobne starine znajo biti današnji velikani v 2040.
Lahko je tudi inflacijski bust:
Pretvarjajmo se, da trenutno ZDA in EU še nista v recesiji:
Kaj se dogaja z obveznicami?
Obveznice padajo skupaj/istočasno z delnicami, kar je zadnjih 40 let nepredstavljivo, pred tem pa normala - glej Dragon portfolio research:
Premiki na obvezniških trgih so resnično historični (več drugič).
Nepremičnine:
Vse je seveda odvisno od tipa nepremičnine, lokacije, države, državne politike, itd. ampak v grobem smislu, nepremičnine defintivno niso na spodnji zgodovinski meji. Glej housing as % of GDP (Avstralija, Kanada, NZ, UK, ...), household debt as % of GDP, ipd.
Glede na razpoložljivi dohodek (zanimiv graf, samo kot podatek):
Ne napovedujem housing crash v stilu 2008. Samo kot miselni eksperiment: če imamo inflacijo na 7% in nepremičnine rastejo 3% letno (nominalno), je realna letna rast -4%.
To pa ne pomeni nujno, da si bomo lahko privoščili stanovanje. Plače rastejo recimo 2% (še vedno 1% lag za nepremičninami). To bi lahko bil enden izmed možnih scenarijev. Kot drugo, vrednost nepremičnine lahko pade, vendar se z višjo obr. mero poviša strošek kredita ali pogoji za odobritev. Beri analiza slovenskega trga nepremičnin - vstavi link.
Nepremičnine so dobro ohranjale vrednost med inflacijo v 1970ih, ampak so notri prišli z nizkimi realnimi cenami (ne kot v 2021). Moje zelo nestrokovno mnenje seveda.
Še eden izmed scenarijev bi lahko bil večletna stagnacija. Glavni faktor za spremljat bo seveda tudi strošek kredita (obrestne mere) in mogoče turistična industrija (airbnb, REITs, ipd.) ter politične zadeve (davki, dovoljenja, ...). Seveda je povpraševanje samo en del kovanca, drug del je volumen izgradnje novih projektov (ponudba). Skratka, tudi nepremičnine imajo po vsej verjetnosti pred sabo težko desetletje.
Od drugih, izvedenih finančnih inštrumentih ne bom razglabljal. Samo omenim, da je bil njihov volumen tudi na ATH (all time high) v 2021. Da 0DTE ne omenjam.
Zgoraj napisano predstavlja velik problem, saj je finančna ekonomija postala večja od realne ekonomije, kar pomeni, da ima ogromen vpliv na vsakodnevno življenje in s tem predstavlja sistemski riziko v kolikor se "sesuje".
Manjša vrednost finančnega gospodarstva pomeni manj trošenja, kar pomeni manjši BDP, kar pomeni manj pobranih davkov, kar pomeni še več potrebnega zadolževanja, itd.
V ZDA imajo gospodinstva večjo izpostavljenost finančnim trgom, v EU pa nepremičninam, ampak gledano v širšem smislu imata oba sektorja enak vpliv na "wealth effect" in posledično na rizike ter ostalo opisano zgoraj.
Specifične države, kot npr. Slovenija, v svetovnem merilu ne igrajo nobene vloge. V kolikor pride do težav v drugih razvitih trgih se bo to odražalo tudi pri nas, ne glede na nekatere eventuelno boljše predispozicije.
Kripto:
Bomo videli, če se bo bitcoin obnašal kot surovina. Vse ostalo je (po mojem) ekvivalent vrednostnim papirjem, torej nimam rožnatega outlooka mid-term, saj jim grozi riziko regulacije, likvidnostni in fundamentalni problemi, itd. Tudi internet je bil leta 2000 prihodnost in Amazon bodoči gigant, pa je delnica vseeno padla 95% v dotcom crashu in potrebovala +5 let za recovery.
Duh časa:
b) Inflacija in primanjkljaj surovin, ki odraža vsaj tistega iz 1970ih let
V 70. letih prejšnjega stoletja je bil zahodni svet priča embargu olja s strani arabskih držav, kar je (med drugim) povzrčilo inflacijsko krizo. Danes se spogledujemo z enakimi pogoji in predpostavko, da je/bo situacija še veliko slabša. Zakaj?
danes ni problem samo olje, ampak celoten spekter surovin (energija, kovine, agrikultura)
takrat je bil problem embargo, torej transport, NE ponudba surovin. Danes imamo poleg šepajočih transportnih verig dejansko primanjkljaje v PROIZVODNJI.
Na hitro, par manjših opomb za osvežitev, ki ste jih verjetno že videli...
CapEx (capital expenditures), torej investicije v dodatno produkcijo surovin v 20 letnem dnu:
*Pomembni grafi za tiste, ki pričakujejo commodity drop kot v 2008 (ko je bil supply na vrhuncu)
Zakaj smo v tej situaciji itak že veste.
Na kratko: En kup firm propadlo v zadnjih 10. letih, zaradi neodobrenih bančnih kreditov, neodobrenih dovoljenj za pridobivanje fosilnih goriv ali mineralov, ker politični "strokovnjaki" pravijo, da z zeleno tranzicijo fosilnih goriv ne rabimo več, ipd. Marsikatera firma, ki ji grozi povišan davek na dobiček v letu 2022, ker "oderuško nabija cene energentov", ni imela dobička 2011-2021.
Zakaj je to pomembno?
Poglejmo par največjih gradnikov sveta.
Olje (in plin kot stranski produkt črpanja):
Uporaba:
Konvencionalna nahajališča:
Produkcija:
Investicije v storitvene dejavnosti povezane z o&g industrijo:
Norveška, najbolj zelena država v EU:
Zakaj? Ker svet poganja dizel. Traktorji, tovornjaki, stroji, industrija, ...
Poglejte si oil priced in gold, oil as % of US balance sheet ali oil price inflation adjusted. Zgrozili se boste, da zgodovinsko gledano cena sploh še ni na zgornjih mejah, medtem ko naj bi bili že v hudi energetski krizi.
Države po svetu praznejo rezerve, brez plana o polnjenju:
OPEC bo verjetno dosegel "peak" oil v parih letih in nima dodatnih kapacitet:
Ameriški paradni konj Permian basin je prav tako blizu vrha (spraznjene najlažje vrtine). - Goehring & Rozencwajg Associates letters
Podobno, če ne še slabše, kot veste, je z uranom in premogom.
Če ne veste, vabim k branju (premog/uran): VSTAVI LINK
Naj samo omenim, da je trenutni AISC (all in sustaining cost) sodčka olja povprečno 60-65$ in 2025 futures market predpostavlja olje na 70$. Verjetno tudi kratek spike na 150$ ne bo "incentive price" za povečanje proizvodnje, ker enostavno nima smisla, niti ne dobijo dovoljenj in vse ostalo v zvezi z rafinerijo, itd. Skratka, dodatne proizvodnje še nekaj časa ne bo.
Ogljikovodiki imajo tudi zelo tesno povezavo z agrikulturo (gnojila, traktorji, transport, hramba, procesiranje, pakiranje, ...):
Prehrana:
Cena gnojil je (zaradi idiotizma EU dragega plina) šla v nebo. To za sabo potegne ostale negativne momente, kot npr. neobdelane manj rodovitne površine, itd.
Več o plinu tukaj: VSTAVI LINK
Kot vemo je produkcija zelo šepala že pred ukrajinsko vojno:
Spodaj prikaz prehrambeno samozadostnih držav. Še posebno bodite pozorni na križce. Vse države s križcem dobivajo velik/pomemben del gnojil iz Rusije.
Industrijske kovine - zaloge:
Poglejmo na hitro baker - nujen za elektrifikacijo sveta (IoT, 5g, robotics, EVs, ...) in ostalo industrijo:
Večina bakrovih depozitov je enako starih kot moj pradeda, poleg tega so v nestabilnih območjih, kjer lahko nemiri, ekonomska slika ali državna politika hitro dodatno okrnejo ponudbo.
AISC bakra je cca 2.5$/lbs, trenutna cena cca 3.5$ in incentive price verjetno vsaj 4.5$, čeprav vsi minerji poročajo o izjemno povišanih vhodnih stroških za izkop, kar bo verjetno še dvignilo potrebno ceno za ekspanzijo ponudbe. Če dobimo še manj povpraševanja, zaradi slabše gospodarske slike v naslednjih nekaj letih, bo to dalje okrnilo ponudbo in verjetno povzročilo večji boomerang efekt v prihodnosti.
Enako je z vsemi ostalimi minerali:
Beri: kositer VSTAVI LINK
Vojna v Ukrajini je stvari še neznatno poslabšala:
Za konec omenim še transport.
Kratek opis o ladijskem prometu, kopiran iz enega od prejšnjih mailov:
Skratka, premalo kapacitet, kar se ne da spremeniti čez noč:
Tudi v kolikor bi znali 3D naprintat ladje, je problem v dobavni verigi (premalo delovne sile, napačne iniciative glede investicij v infrastrukturo, C19 response, itd.). Spodaj primer Shanghai in enako je v LA in drugih večjih portih.
Če zaključim:
Težave, ki jih imamo v povezavi s primankljajem surovin bodo vstrajale še vsaj 10 let. Po letih zanemarjanja ni mogoče pričakovati, da se bodo transportne in proizvodne kapacitete dovolj povečale v roku samo parih let. Niti nismo še videli vrhunca, kar priča dejstvo, da dodatna ponudba ne prihaja na trg in cene niso na all time high, če popravimo za inflacijo.
**(2024) od takrat je zadevo poslabšala še situacija na rdečem morju.
c) Geopolitična trenja podobna tistim iz 1950ih ob hladni vojni, z možnostjo eskaliranja v WWIII
Vojne v Ukrajini ne rabim podrobno opisovat, saj ste že na tekočem z vplivom, ki jih imajo in še bodo imele finančne sankcije, embargi surovin, itd. na ZAHOD.
Omenjal sem tudi že trenja med Rusijo in Litvo (ter posledično z NATO) glede Suwalski prehoda v Kaliningradu.
Omenjal sem tudi možnosti eskaliranja v Tranznistriji, ki je "ruski" del Moldavije. Podobno v Romuniji.
Tud konfrontacija s Poljsko ni izključena, v kolikor se Ukrajinska fronta razširi dalje na zahod države.
Poleg direktnih spopadov pa so prav tako lahko odločilni drugi posredni faktorji, npr. Skandinavske države v NATO, odklop plina, prepoved izvoza pšenice, cyber napadi na infrastrukturo, itd.
Na tej točki v smislu razdejanja ni več važno kdo sploh zmaga, škoda je narejena. Tako v finančnem, kot realnem gospodarstvu, tudi če se vojna zaključi jutri. Zaradi mnogo dejavnikov, ki jih nimam časa naštevat, pa verjamem, da bo vojna trajala še kar nekaj časa. Dalje...
Kitajska - Taivan
Tudi o tem sem že veliko pisal in ne bom zgubljal besed. Stvari se odvijajo veliko hitreje, kot sem predvideval, začenši z obiskom Nancy Pelosi.
V kolikor se bo Kitajska počutila "ogroženo" (vam je kaj znano?), zaradi ameriških sil/veleposlanikov na Taivanu, obstaja možnost resnega konflikta. Podobno kot v Ukrajini bi bila to verjetno proxy vojna, v smislu, da ZDA pomaga Taivanu z dobavo orožja, ipd. in ne direktnim spopadom s Kitajsko (ki bi prav tako verjetno samo posredno delala embargo).
Če potegnemo 2+2 skupaj, se lahko hitro zgodi, da dobimo US + EU proti Rusiji in Kitajski. WWIII? Samo en metek mora oplazit NATO vojaka ali delček bombe pasti na NATO tla.
No, zgodba tukaj ni končana.
Trenja se stopnjujejo tudi na Bližnjem vzhodu. Izrael - Iran
Vsem je znano, da so Izrael in ZDA dolgoletni zavezniki.
Kar pa se odvija na strani Irana v zadnjih mesecih vas bo mogoče presenetilo:
Prihranili bodo 20 dni transporta, 30% manj stroškov in pot brez sankcij. Iran bo odvisen od ruskih surovin in pretoka, Rusija pa bo odvisna od transportne poti, kar pomeni... da bo imela interes branit Iran v konfliktu z Izraelom.
Zgodba se tudi tukaj ne konča:
"Turkey has proven itself an unreliable partner of the West on core issues such as sanctions on Russia, use of Russian defense systems, support for malign Iranian activities and more."
Turčija želi sedeti na dveh stolih, to je kristalno jasno in mogoče jim tudi uspe. Imajo 2. najmočnejšo vojsko v NATO in strateško pozicijo. Erdogan je eden redkih iz "Zahoda", ki sestankuje s Putinom:
Za konec bi osvetlil še eno fronto, ki se lahko odvije.
Kitajski watchdog aka Severna Koreja je začela z grožnjami Južni Koreji (in posledično US bazi).
Obstajajo tudi druge točke konfliktov, ampak toliko za enkat. Skratka, hodimo po robu in stvari se lahko odvijejo čez noč (kot npr. Rusija-Ukrajina).
Sidenote: Prvi sv. vojni se naj ne bi sploh reklo prva svetovna vojna šele do leta 1939 (Time, 12th June, 1939). Bo ta vojna imenovana III. sv. vojna šele čez nekaj let?
Dodatek 2023:
Bomba je dejansko padla na Poljsko, k sreči stvar ni eskalirala. Infrastruktura je bila sabotirana - razstreljen Nord Stream plinovod. EU pošilja Ukrajini prej nepredstavljivo, od tankov do letal, tudi vojake.
Izrael v vojni z Gazo, Iran in Libanon zelo blizu konflikta z Izraelom.
Zgoraj omenjene stvari se odvijajo v napovedano smer.
V nadaljevanju si lahko preberete II. del. - LINK